Bacci - poljub - se imenujejo. Že po tradiciji so zaviti v srebrnkast papir in napolnjeni z ljubezenskimi modrostmi in vsaj tako dragoceni kot pristni poljub.

Zlasti v sivih predbožičnih dneh. December je potem tudi ravno pravi čas za čokolado, in to ne neupravičeno: theobroma, jed bogov, prebuja nastajanje hormona sreče serotonina v možganih. Najkasneje od Bridget Jones dalje je jasno, da čokolada osrečuje. Poleg tega tiči v sladki skušnjavi anandamid, snov, ki res čisto malce deluje kot hašiš. Nič čudnega torej, da mnogo ljudi obožuje čokolado in je marsikdo poje na leto kar nekaj kilogramov in več.

Toda ravno v adventnem času naj bi to ne bila katerakoli čokolada. In namesto da jo kupite v katerikoli trgovini, se pravi uživači odpeljejo naravnost k viru - tja, kjer izdelujejo nežno pregrešne sladkarije. Nikjer drugje niso bolj sveže, boljše in bolj zapeljive.

Švica - čokoladni raj

Največ svetih čokoladnih krajev, kjer jo izdelujejo, ima Švica. Ne samo zato, ker tam domujejo Lindt, Nestlé, Suchard, Toblerone in drugi, temveč tudi zato ker je Philippe Suchard tam leta 1826 kot prvi začel čokolado izdelovati strojno. Zadosten razlog, da sladkarije iz alpskega mleka poskusite na kraju samem, naposled imajo vsi izdelovalci tudi pokušnje.

Najbolj zanimiv je obisk v Tessinu, v Caslanu pri Luganu. V čokoladni tovarni Alprose boste smeli opazovati, kako tekočo maso stiskajo v ploščice. Nato vas čaka čokoladni muzej, ki kaže tristoletno zgodovino te sladkarije, preden naposled lahko začnete sami poskušati. Če potem na obrežju Luganskega jezera ob alpski panorami še v ustih topite čokolado, je dopustniški užitek popoln.

Bruselj in njegovi pralineji

Pred 300 leti je bila čokolada še plemenita pijača, ki je iz Italije prek Bruslja prišla v Švico. Ljubitelji čokolade pa kaj radi krenejo po tej poti v preteklost. V Bruslju od začetka 19. stoletja izdelujejo svetovno znane pralineje. Odkar je čokoladar Jean Neuhaus prvič ulil votlo čokoladno kroglico in jo napolnil, jih vidimo povsod v belgijskem glavnem mestu: v čokoladnem muzeju družine Draps in v najboljših trgovinah s pralineji, kot sta Neuhaus ali pa Godiva.

Na noben način pa v Bruslju ne izpustite Planeta Chocolat, kjer šef Frank Duval rjavo maso oblikuje v eksotične oblike, na primer poljub iz Bruslja: dve ustnici, napolnjeni s posebno kremo, in še s čim. Ker pa Bruselj ne slovi samo po svojih sladkarijah, temveč tudi po izvrstni gastronomiji, se splača oboje združiti: v salonu Galler chocolat thé imater srčkane jedi s čokolado, na primer perutnino s čokoladnim pirejem ali lososa v beli čokoladni omaki.

Vroča čokolada v Peruggii

Italijansko glavno čokoladno mesto je v Umbriji, severno od Rima. Tam ugledajo luč sveta čudoviti bacciji. Tovarniški muzej si je mogoče ogledati. V starem predelu Peruggie so celo nekatere ulice poimenovane po čokoladi, saj je naposled tradicija trgovcev s kakaom stara več kot 300 let. Najpomembnejša cesta je Corso Vanucci s staro slaščičarno Pasticceria Sandri. Vroča čokolada je tam nebeška pesem!

Dunaj in sacher torta

Če krenete proti severu, boste med potjo lahko poskusili najbolj slavno čokoladno torto na svetu - torto sacher. Njen na roko napisani recept iz leta 1832 je velika skrivnost in ga na Dunaju hranijo v trezorju. Le toliko je zanesljivo: jajca, sladkor, čokolada, maslo, moka in marelična marmelada sodijo zraven. Najbolj izvirno po dunajsko si boste kos te torte privoščili v Kavarni Sacher v istoimenskem hotelu s petimi zvezdicami s pogledom na državno opero.

Ljubitelji čokolade bodo morda zavili v K. U. K. Hofzuckerbäcker Demel. Izložba leta 1785 ustanovljene slaščičarne je s svojimi deli iz čokolade, marcipana in ulitega sladkorja prava paša za oči, pa tudi v lokalu vam postrežejo z enkratnimi čokoladnimi umetninami. Od nedavnega imajo v lastni hiši tudi marcipanov muzej.

Seveda pa pozor: če se boste odpravili na takšno čokoladno potovanje, ne pretiravajte. Na vsakem koraku prežijo kalorične bombe!