Obe imata dobrih 30 odstotkiov podpore oziroma ima SDP rahlo prednost. Ostale stranke naj bi 25. novembra prejele manj kot deset odstotkov glasov, volilna udeležba pa bo po napovedih 70-odstotna.

Neuradno volilno kampanjo je pred slabim letom odprl predsednik Hrvaške narodne stranke - liberalnih demokratov (HNS) Radimir Čačić, ko je s kombijem začel obiskovati najbolj oddaljene kraje na Hrvaškem. Kampanjo je začel z eno samo željo, da bi postal skupni kandidat za premiera svoje stranke in starega koalicijskega parterja SDP. SDP je takšno možnost zavrnil in napovedal, da bo njihov premierski kandidat profesor z zagrebške ekonomske fakultete Ljubo Jurčić, ki je bil do leta 2003 minister za gospodarstvo v koalicijski vladi pokojnega Ivice Račana.

Račanova smrt v politiko izstrelila nov obraz

Račanova smrt 29. aprila je v hrvaško politiko izstrelila novi obraz, novega predsednika SDP Zorana Milanovića, ki je s svojo mladostjo in napovedjo novih ljudi v strankarski politiki prinesel občutno prednost SDP pred HDZ čez celo poletje. Septembra je bila prednost dva odstotka, oktobra pa se je začela negotova tekma. Čeprav je Milanović v anketah še vedno prepričljivo najbolj priljubljen hrvaški politik, SDP na vrhu ni več tako osamljen.

HDZ je na krilih oktobrske privatizacije podjetja Hrvaške telekomunikacije (T-HT) in z ostrimi odzivi na nepričakovano milo razsodbo haaškega sodišča proti trem nekdanjim častnikom JLA za zločine v Vukovarju leta 1991 dohitel SDP, in sicer ravno v času, ko so socialdemokrati začeli predstavljati dele svojega predvolilnega programa. Manjkalo ni niti negativne kampanje niti nizkih udarcev med Sanaderjem in Milanovićem, ki sta se v številnih, tudi žaljivih izjavah, več ukvarjala drug z drugim kot s predstavitvijo programov.

HDZ in SDP sta doslej objavila le del svojih predvolilnih programskih obljub, ki državljanom ne dajejo dovolj natančnih informacij, kaj lahko pričakujejo. Zato skoraj štiri petine državljanov pričakuje televizijski dvoboj med Milanovićem in Sanaderjem, ki ga slednji pogojuje tudi z Jurčićevo udeležbo. O medlem programskem pristopu govorijo tudi predvolilni plakati z medlo politično frazeologijo - "Za še boljšo Hrvaško" (HDZ), "Ljudje so moč" (SDP), "Prihodnost volimo zdaj" (HNS), "Bodimo svoji" (Hrvaška socialno liberalna stranka - HSLS), "Obnovimo Hrvaško" (Hrvaška stranka prava - HSP), "Glas za nas, glas za vas" (HSU), "Rad imam Istro, kaj pa ti?" (Istrski demokratski zbor - IDS) itn.

HDZ odločno zavrača kakršno koli davčno reformo

Eno izmed resnejših predvolilnih razprav je izzvala napoved SDP, da bo obdavčila prihodke od trgovanja z delnicami, ki letno presegajo dobiček 50.000 kun (6800 evrov), kar HDZ odločno zavrača tako kot kakršnokoli davčno reformo. HDZ napoveduje nadaljevanje svoje neoliberalne gospodarske politike s poudarkom na privatizaciji in zmanjševanju javnega dolga, SDP pa po morebitnem prihodu na oblast načrtuje novo industrializacijo Hrvaške in ustavitev stihijske privatizacije.

Prah je dvignila tudi napoved SDP, da ne bo kandidiral v posebni volilni enoti za diasporo, kar bi bila lahko odločilna prednost za HDZ. Sanaderjeva stranka je na prejšnjih volitvah dobila štiri poslance med hrvaškimi izseljenci, predvsem med Hrvati v BiH, ki za SDP in marsikoga na Hrvaškem niso diaspora, ampak konstitutivni narod sosednje države, ki ne bi smel odločati o sestavi oblasti na Hrvaškem. SDP je napovedal, da bo spremenil zakon, ki dovoljuje udeležbo na volitvah vsem hrvaškim državljanom ne glede na bivališče.

Čeprav HDZ in SDP ne dvomita v vstop Hrvaške v Evropsko unijo in Nato, se razlikujeta v tem, da socialdemokrati napovedujejo referendum o vstopu v Severnoatlantsko zavezništvo. Vse stranke podpirajo brezpogojno uveljavitev zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu, tudi za članice EU s 1. januarjem 2008.

DHDZ in SDP kot politična dvojčka

Stranka, ki pričakuje tretje mesto na volitvah in odločilno vlogo v sestavi bodoče vlade, je desničarska Hrvaška stranka prava (HSP). Njen vodja Anto Đapić trdi, da sta HDZ in SDP politična dvojčka, med katerima ni razlike. Sicer pa je HSP v zadnjem mesecu zabeležil resen padec priljubljenosti med volivci, predvsem zaradi spopada s HDZ v Osijeku, kjer je moral Đapić zapustiti županski stolček. Zadnje ankete celo kažejo, da bo HSP komaj prestopil petodstotni volilni prag.

Raziskave javnega mnenja še kažejo, da naj bi volilni prag poleg dveh največjih strank preseglo še osem strank, ki so tudi sedaj v saboru - HSU, koalicija HSS-HSLS-Primorsko goranska zveza (PGS), HNS in HSP ter dve regionalni stranki - IDS ter Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB) osumljenca za vojne zločine Branimirja Glavaša. Prijavljeno je tudi 16 neodvisnih list, med njimi nekdanjega predsedniškega kandidata Slavena Letice in bivšega vidnega člana HSP Tončija Tadića.

Zaradi velike koncentracije glasov pri dveh vodilnih strankah in realne možnosti, da zmagovalka na volitvah ne bo mogla oblikovati dovolj močne vladajoče koalicije, hrvaški predsednik Stipe Mesić ni izključil možnosti velike rdeče-črne koalicije, kar sta voditelja SDP in HDZ odločno zavrnila.