Tedaj je namreč SDP (Stranka demokratičnih sprememb) po 17 letih spet prehitela HDZ. Izgubljen boj s hudo boleznijo Ivice Račana in izvolitev njegovega naslednika (mladega Zorana Milanovića) na povsem nov način (na konvenciji po vzoru ameriških volitev) sta medijsko porinila stranko v ospredje, kar se je poznalo pri njeni hitro rastoči priljubljenosti.

Volilci so za spremembe

Analitiki so dokaj točno predvideli, da ob teh dveh dogodkih dobljena prednost (priljubljenost SDP je od volitev leta 2003, ko je dobila 28 odstotkov glasov, junija zrasla za dobrih 35 odstotkov, HDZ pa se je zasidrala pri 20 odstotkih) ne bo vzdržala do volitev. Nedavno objavljeni podatki dveh agencij za raziskavo javnega mnenja so pokazali, da je mesec dni in pol pred volitvami SDP s 30 odstotki glasov še vedno najmočnejša stranka, toda HDZ je zmanjšal razliko in zaostaja samo še za dva odstotka.

Razlogov za paniko znotraj SDP ni, kajti do volitev je še precej časa, pravi boj se bo šele razvnel, miren spanec pa jim (vsaj v tem trenutku) zagotavljajo podatki, da si več kot 60 odstotkov anketiranih želi spremembe, da je med neodločenimi samo dva odstotka več tistih, ki bi morda glasovali za HDZ, in da skupaj s strankami, ki bi rade potisnile HDZ v opozicijo, lahko oblikujejo dovolj veliko parlamentarno večino za prevzem oblasti.

Toda izračun se bo izšel v prid SDP samo v primeru, če ta stranka ne bo več vlekla napačnih potez, kajti vrh HDZ s premierom Sanaderjem na čelu je zadnji mesec pokazal, da je zelo spreten igralec na politični šahovnici.

Vse za rokomet

Opustili so javno obračunavanje z najresnejšimi tekmecem za zmago na volitvah, ker so ugotovili, da s tem v resnici samo krepijo medijsko navzočnost SDP. Hkrati so zelo dobro tempirali sprejemanje nekaterih potez, ki so všečne hrvaški javnosti, pa čeprav jih opozicija še tako ostro ocenjuje kot populistične.

(Raz)prodaja državnega deleža naftnega velikana INA in telefonske družbe TH-T posameznikom je ustvarila vtis, da HDZ skrbi ne samo za bogatine, ki so si z njeno pomočjo odrezali ogromen kos torte državne lastnine, ampak tudi za "rajo". Vrednost delnic je poskočila in tisti, ki jih bodo prodali, bodo nekaj malega zaslužili, saj je bil nakup omejen, razen seveda za tiste z denarno vrečo brez dna, ki so prek posrednikov odkupili velike pakete.

Sanaderjeva vlada je končno začela vračati državni dolg upokojencem, kar je ta velika in pomembna skupina volilcev pozdravila in pozabila, da je bila Račanova vlada tista, ki je ta problem sploh premaknila z mrtve točke. Pred dnevi je vlada sprejela še en sklep, ki bo sicer osiromašil proračun, a bo rešil "ogroženo" čast države. Mestna oblast v Osijeku je namreč že nekaj časa paralizirana zaradi medstrankarskih bojev. Ogrožena je bila tudi gradnja velike športne dvorane za rokometno svetovno prvenstvo. Sanader je presekal gordijski vozel in razpustil mestno oblast ter sklenil, da bo dvorana zgrajena s proračunskim denarjem, ne pa s partnerstvom z različnimi vlagatelji. Menda bo tudi cenejša od dosedanjih načrtov.

Milanovićeva SDP je naredila taktično napako. Spravili so se nad prodajo delnic TH-T, ker je s tem oškodovan proračun, kar v javnosti ni naletelo na odobravanje, saj množična logika deluje drugače; končno so ljudje nekaj dobili zastonj ali poceni in je država "potegnila" krajši konec. Po vrhu vsega je SDP napovedal, da bo v primeru zmage predlagal uvedbo davka na dobičke iz lastništva delnic.

Pametni politiki pa novih davkov nikoli ne obljubljajo mesec dni pred volitvami, še posebno če bo z njimi prizadeto veliko število volilcev. K temu lahko dodamo Milanovićevo napoved, da bodo v primeru zmage ukinili 11. volilno enoto (hrvaška diaspora, predvsem pa Hrvati, ki živijo v BiH), ker se z njo manipulira. Da gre ta volilna enota SDP na živce, je jasno, saj gredo glasovi od tam praviloma HDZ (na prejšnjih volitvah so k zmagi prispevali štiri odstotke), toda velik del hrvaške javnosti se s tem še vedno ne strinja.

Ker obe strani zagotovo še nista izstrelili vseh volilnih nabojev, čaka Hrvaško razburljiv in oster spopad med HDZ in SDP za vsak glas. A tudi manjše stranke, ki računajo na koalicijo z enim ali drugim "zmagovalcem", bodo igrale pomembno vlogo. Seštevek glasov, ki bi jih dobile stranke, ki so tudi doslej bile bližje HDZ, in tiste, ki si z SDP prizadevajo spremeniti razmerje moči v parlamentu, kaže na ne preveč prepričljivo prednost zadnjih.