Precejšnjo mero zadržanosti so kandidati pokazali glede povezovanja slovenskih logistov s tujim strateškim partnerjem, konkretno z Deutsche Bahnom. Peterle si želi, da bi vlada ravnala v skladu z nacionalnim interesom in da bi ohranila strateški vpliv. Türk meni, da se je treba seznaniti z različnimi možnostmi, Gaspari pa se boji, da bi se s tovrstnim partnerstvom rešilo le vprašanje infrastrukture in transporta, vprašanje potniškega prometa pa bi ostalo odprto.
Predsedniški kandidati so spregovorili tudi o načinih za razbremenitev dela. Izgubo bi po Türkovem mnenju lahko nadomestili iz obrambnega proračuna, po Gasparijevih besedah pa na tak način ob upoštevanju deleža za obrambo v proračunu ne bi dobili veliko. Dotaknili so se tudi vprašanja hrvaških varčevalcev v Ljubljanski banki. Po Peterletovem mnenju bi se lahko ta problematika, če bi bila dobra volja, uredila s kompenzacijo. Gaspari je menil, da je potrebna za rešitev tega vprašanja določena procedura, meni pa, da Slovenija Hrvaški ni dolžna nič, sicer bi bil dolg že zdavnaj poplačan, če bi banki omogočili normalno poslovanje. Vsi trije kandidati so enakega mnenja glede predvidene gradnje megazabavišča - tej nasprotujejo.
Ob uvodu jesenskega srečanja je predsednik Združenja Manager Franjo Bobinac opozoril, da Slovenija kljub dobrim rezultatom vztrajno drsi na lestvici mednarodne konkurenčnosti. "Nad trenutno gospodarsko rastjo nismo enako zadovoljni kot politika," je dodal in predsedniške kandidate pozval, naj popeljejo Slovenijo med deset najbolj bogatih in socialno razvitih držav Evrope.
