Najdemo jo predvsem na opuščenih neobdelanih površinah (njivah in travnikih), ob cestah, ob železniških progah ter na bregovih potokov in rek. V Evropo so jo prinesli iz Amerike v semenu detelje lucerne v 19. stoletju in z uvozom ameriškega žita po drugi svetovni vojni, ko se je ambrozija polagoma širila prek Slavonije proti Zagrebu.

Slovenija še ni ogrožena

V Sloveniji je še ni toliko, da bi začeli z organiziranimi akcijami iztrebljanja te škodljive rastline, kot to počno v sosednji Hrvaški, na Madžarskem, v Kanadi in še kje.

V sosednji Hrvaški se je namreč razširjenost ambrozije v zadnjih desetih letih povečala za desetkrat. Okolica Zagreba je znana kot območje z največjo koncentracijo pelodnih zrn v Evropi. Na Hrvaškem, kjer ima alergijo na ambrozijo 20 odstotkov prebivalcev, je ministrstvo za kmetijstvo že sprejelo ukrep, da morajo lastniki zemljišč obvezno odstranjevati ambrozijo. Posamezne organizacije pa organizirajo akcije »odkupa« škodljivih rastlin in za vsako so letos plačali deset lip. Zbrali so kar 60.000 rastlin. Zagotovo je to bolj prijazno do ljudi in cenejše kot hiposenzibilizacija ali bolniška odsotnost in zdravljenje, saj je v času največjega cvetenja edina rešitev, da hudi alergiki ostanejo doma ob zaprtih oknih.

Ker pelodna zrna s pomočjo vetra potujejo tudi 100 kilometrov daleč, bo v Sloveniji vedno več tega škodljivega plevela. Prenaša se tudi s ptiči in na avtomobilskih gumah.

Težave

Osebe, ki so alergične na ambrozijo, obolevajo za alergijskim rinitisom in astmo. Težave so tako hude, da je potrebno zdravljenje. Simptomi so kihanje, vodeni izcedek iz nosu, ščemenje in srbenje v nosu, otečene veke, ščemenje v očeh, solzenje oči in oteženo dihanje.

Alergologinjo prim. Vesno Glavnik, dr. med., s Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, smo povprašali, kakšen vpliv ima cvetenje ambrozije v Sloveniji: »Pri nas ambrozija še ne predstavlja večjega problema, ker se pojavlja le sporadično. Proti koncu 80. let je prvo rastlino opazil botanik prof. Tone Wraber pri Stari cerkvi v Ljubljani. V zadnjih letih se je precej razširila. Imamo posamezne preobčutljive bolnike, večjega obsega senzibilizacije pri otrocih v Sloveniji ni. Lahko pa jo pričakujemo v naslednjih letih. V poznem poletju ali zgodnji jeseni pri nas cvetita trpotec in divji pelin, ki sta precej razširjena. Otroci pa so imeli težave predvsem zaradi toplega, vlažnega vremena, ko je koncentracija pršic (Dermatophagoides pteronissimus) najvišja.«

Andreja Seliger Kofol, dipl. biologinja, z oddelka Sanitarne mikrobiologije na Inštitutu RS za zdravje, pravi, da je bila letos mejna koncentracija peloda v zraku v Ljubljani presežena samo dva dni in je že nekaj let približno enaka. V Mariboru, kjer je bila koncentracija letos presežena kar sedemnajst dni, se trend iz leta v leto zvišuje. Mesto je namreč bolj odprto v Panonsko nižino in odvisno od vremena, ki prinaša pelod iz krajev, kjer je ambrozija že zelo razširjena. Tako se zdravniki v Prekmurju že srečujejo s številnimi bolniki, ki imajo težave zaradi ambrozije.