Proti Grčiji je Slovenija tekmo imela dobljeno. Na široko si je odprla vrata v polfinale, stopila že na prag, potem pa klecnila pod bremenom. Cilj, uvrstitev na sedmo mesto, je vendarle izpolnila in morda jo bomo celo videli na olimpijskih igrah. Konec dober, vse dobro?

Pravzaprav so občutki mešani. Ko je selektor Aleš Pipan pred prvenstvom sestavil ekipo za Španijo, so mnogi odkimavali. Po igralskih imenih šibko moštvo, ki ga je dodatno oslabila poškodba drugega branilca Aleksandra Čapina, se ni zdelo resen kandidat za pot med najboljšo osmerico. Toda odličen začetek in niz petih tekem brez poraza je apetite dvignil v višave.

"Slovenci so doslej odlično skrivali svojo slabost - šibko branilsko vrsto," je po zmagi Grčije pripomnil junak v moštvu Helenov Theo Papaloukas. "Mi smo ta njen problem razkrili v celoti." S stališča, da je imel Pipan na voljo le osem košarkarjev, sposobnih za igranje na tej ravni, je sedmo mesto pravzaprav odličen dosežek. Po drugi strani je slovenska ekipa sama dokazala, da je sposobna vrhunskih predstav. In si tudi sama preprečila vstop med četverico. "Grenak okus bo ostal. To nas bo spremljalo še nekaj časa," priznava Matjaž Smodiš, eden stebrov letošnjega reprezentančnega moštva.

Da je košarka v Sloveniji izredno priljubljen šport, dokazuje pozornost javnosti, ki je dihala z uspehi košarkarjev in jokala z njimi. To je nedvomno kapital, na katerem lahko športna zvrst gradi prihodnost. Zato bi bil čas, da se Košarkarska zveza Slovenije pogleda v ogledalo in naredi inventuro na najvišji ravni. Veliko stvari se lahko vpraša. Najprej to, komu bo zaupala mandat selektorja za naslednje dveletno obdobje do konca evropskega prvenstva 2009 na Poljskem. Bo Aleš Pipan dobil novo zaupnico? Nekateri menijo, da bi moral reprezentanco voditi trener, ki bo s svojim ugledom združil vse najboljše igralce, kar jih slovenska košarka premore, ne pa, da bo pri polovici odpovedi prav on razlog za neigranje za reprezentanco. Po drugi strani se je Pipan z moštvom garačev, v katerem je bilo malo znanih imen, doslej najbolj približal vstopu v četverico evropske košarkarske smetane. S te plati bi si zaslužil nov mandat, v katerem pa se bo znašel pred dilemo: se odpraviti proti Pekingu s to ekipo ali spet povabiti vse muhaste zvezdnike slovenske košarke.

In ker na mladih svet stoji, se mora ob robu prvenstva v Španiji Košarkarska zveza Slovenija vprašati, ali za bodočnost tega športa dobro skrbi. Kaj je storila na področju dela z mladimi v zadnjih letih in zakaj Slovenija tu nenadoma tako zaostaja? Kadeti in mladinci so namreč letos padli v skupino B evropske košarke. Alarm bi se že zdavnaj moral sprožiti! Namesto tega še vedno poslušamo izgovore vodstva zveze, da se več ne da storiti, ker da smo v primerjavi z drugimi športnimi nacijami majhni. Majhni v razmišljanju funkcionarjev, to že, majhni v košarkarskem znanju, tradiciji in volji igralcev in klubov pa nikakor ne.