Danes nekaj po 11. uri ga bodo na dunajskem letališču Schwechat slavnostno sprejeli, toda večina Avstrijcev papežu ljubezen in pozornost ne vrača v enaki meri, kot jo njihovi deželi izreka vrhovni poglavar katoliške cerkve.

Papežev blagoslov po SMS

Dve leti je avstrijska škofovska konferenca pripravljala tokratni papežev obisk in v marketing vložila obilo truda in denarja. Pet milijonov evrov bodo znašali stroški tokratnega papeževega obiska, polovico jih bo krila avstrijska katoliška cerkev, preostalo si bodo delili država, dežela avstrijska Štajerska in sponzorji. "Pope opera" je avstrijski tednik Profil označil marketinška prizadevanja škofovske konference, da bi obisk spremenila v veliki papežev šov med Dunajem, romarskim središčem Maria Zell in samostanom Heiligenkreuz. Nalepili so na tisoče jumbo plakatov, papež osebno z vsakodnevnimi SMS-sporočili svoje oboževalce že tedne pripravlja na veliki dogodek, učenci iz spodnje Avstrije in Dunaja so ob obisku papeža na prošnjo klera oproščeni pouka in avstrijska televizija je za poročanje o pripravah, pripravljanje dokumentacij, predstavljanje ozadij in pokrivanje dogodka obvezala 250 sodelavcev za 16 ur neposrednega prenosa. Vse s ciljem, da bi papežev obisk spremljalo čim več ljudi in da se ne bi preslišala nobena božja beseda.

Avstrija, dežela bežečih vernikov

Koliko bo ta trud zalegel in koliko vernikov bo to besedo slišalo, je že drugo vprašanje. Leta 1983 je papežev obisk spremljalo 500.000 vernikov, pet let kasneje 300.000, leta 1998 le 100.000, letos pa bo uspeh, če jih bo prišlo vsaj 50.000. Tednik Profil, ki je inštitutu OGM naročil javnomnenjsko raziskavo, je objavil, da kar 82 odstotkov Avstrijcev papeževemu obisku ne pripisuje nobenega ali le zelo majhen pomen, pri mlajših od 30 let je delež teh 96- odstoten. Celo med katoliki je zanimanje zmerno, 77 odstotkov vprašanih je dejalo, da jih papežev kratek obisk le malo briga. Papež, ugotavlja Profil, prihaja na obisk v nekoč osrednjo katoliško deželo, ki pa se od vere vse bolj poslavlja, vsaj od tiste, ki jo pridiga Rim.

Odpravite celibat, posvetite ženske v duhovnice, sprejmite spolnost

Če se je leta 1971 še nekaj več kot 87 odstotkov prebivalstva izrekalo za katolike, je danes ta delež nekaj pod 70 odstotki, v glavnem mestu pa je padel pod 50 odstotkov. V zadnjih nekaj letih je cerkev zapustilo več kot 37.000 vernikov. Deloma zaradi očitkov pedofilije kardinalu Groerju, afere okoli semenišča v St. Pöltnu in škofa Kurta Krenna ter predvsem zaradi načina, kako je afere obravnavala cerkev. Velik del vernikov je cerkev zapustil zato, ker se Vatikan tako konzervativno odziva na spremenjene družbene razmere. Odpravo celibata, ženske za duhovnice, odpravo staromodnih moralnih predstav o spolnosti in zaščiti pred nosečnostjo, soodločanje vernikov v pastoralnih vprašanjih vse do volitve škofov je zahteval cerkveni referendum iz leta 1995, ki ga je takrat podpisalo 500.000 Avstrijcev.

Nobena od teh zahtev do danes ni uresničena, v Vatikanu so po posredovanju konzervativnega škofa Kurta Krenna neželeno demokracijo v kali zatrli in avstrijski škofi so probleme pometli pod preprogo. Sedanji papež Joseph Ratzinger je bil prav v letih, ko se je Vatikan avstrijskim vernikom najbolj zameril, šef verske kongregacije. Nič nenavadnega torej, da le dva odstotka Avstrijcev ocenjujeta, da se njihov odnos do cerkve pod sedanjim papežem ni nič izboljšal in jih 10 odstotkov meni, da se je poslabšal. Nič nenavadnega niti, da papež ne bo sprejel aktivistov iz referenduma izhajajoče platforme in pobude avstrijskih duhovnikov ter da ne bo poslušal njihovih kritičnih pripomb.

Vsaka peta župnija brez župnika

Duhovnikov je v Avstriji vse manj in pomanjkanje župnikov predstavlja tako resen problem, da ga že ocenjujejo za eksistenčnega. Petina župnij nima lastnega župnika, zato razmišljajo o ustanovitvi tako imenovanih osrednjih župnij z argumentom: Če so se ljudje pripravljeni voziti z avtom v nakupovalne centre, so bodo pripeljali tudi v nedeljo k maši. Povprečna starost župnikov v Avstriji je 64 let in število na novo posvečenih duhovnikov ne more nadomestiti tistih, ki so cerkev zapustili zato, ker so prelomili celibat. Medtem ko prebivalstvo večinoma podpira odpravo celibata, ga je papež Benedikt XVI. nedavno označil kot "dragocen dar" in tudi nekoliko bolj pragmatični dunajski kardinal Christoph Schönborn se sprašuje, čemu naj bi si duhovniki želeli zakonske zveze, če se le na Dunaju loči kar 60 odstotkov poročenih parov.

Za velike spremembe prestar

Zato v Avstriji od papeža tudi ob tokratnem obisku v kritičnih vprašanjih nihče ne pričakuje velikih premikov. Tako imenovani panzerkardinal (oklepni kardinal) Ratzinger, pravijo analitiki, je sicer morda koga presenetil s svojim "mehkim" nastopom kot papež, toda v svojih prepričanjih je ostal prav tako neomajen, kot je bil na čelu verske kongregacije.

Nekdanji šef ljudske stranke Erhard Busek meni, da se papež vročih vprašanj noče dotakniti tudi zato, ker je za to, da bi jih rešil v času svojega pontifikata, enostavno prestar. Zato si Busek želi, da bi vsaj "kaj rekel o ortodoksni cerkvi", in se s tem pridružuje željam po nekoliko bolj "spoštljivem odnosu" papeža do drugih cerkva. Da se v dneh, ko v romunskem Sibiu poteka največji evropski ekumenski shod, na katerem se vse krščanske vere zberejo le vsakih deset let, papež namesto v Sibiu nahaja v Avstriji, kaže na to, da ga odnosi med krščanskimi cerkvami prav dosti ne zanimajo.