Predlog vsebuje tudi spremembo politične, ekonomske in socialne strukture države, ki bi omogočala gradnjo "socializma enaindvajsetega stoletja", kot pravi sam, vendar bi bolje ustrezal izraz "kubanski režim enaindvajsetega stoletja", saj gre dejansko za nekakšno različico kubanskega sistema.
Predlaga tudi zvišanje praga za odpoklic predsednika
V njegovi osemletni vladavini je to druga sprememba ustave. Prvič se je je lotil leta 1999, takoj zatem, ko je leta 1998 prevzel oblast. Ob lanskoletni napovedi sedanjih sprememb je priznal svojo težnjo po spremembi 230. člena, po katerem predsedniški mandat traja šest let in je omejen na dva mandata, kar želi Chavez zdaj odpraviti, rekoč: "Volilci so suvereni pri odločanju o tem, koliko časa naj jih njihov predstavnik predstavlja." Predvčerajšnjim je v svojem maratonskem govoru prepričeval: "Suverenemu ljudstvu predlagam, da bi (po novem) predsedniški mandat trajal sedem let in da bo predsednik lahko še isti hip izvoljen za dodatni mandat, ki ga bo lahko izvrševal nepretrgoma."
Če smo dobro razumeli, smo pred novo, praktično in ceneno domislico: ob prvi izvolitvi šefa države ga hkrati izvoliš še za drugi mandat, s čimer naj bi bila prihranjena druga volilna kampanja skupaj s posledicami. V primeru, da izvoljeni šef države ne bi delal v skladu s pričakovanji, naj bi obstajala možnost za njegovo razrešitev, ki je vgrajena v ustavo iz leta 1999. Gre za obliko referenduma za odpoklic s funkcije. Tudi v zvezi s tem ustavnim členom Chavez predlaga določene popravke. Prej je za sklic takšnega referenduma zadostovalo 20 odstotkov podpisov vseh volilnih upravičencev, v novem predlogu pa naj bi se ta kvota povečala na 30 odstotkov, kar lahko brez dvoma označimo za "diktaturo enaindvajsetega stoletja".
Glede politične in teritorialne ureditve daje Chavez pobudo, da se mestu Caracas ponovno prizna status zveznega okrožja (Distrito Federal), ki ga je on sam ukinil 1999 z namenom, da guverner ne bi bil izvoljen, kot je veljalo dotlej, temveč da ga imenuje predsednik. Ob tem še predlaga zmanjšanje števila federalnih enot z 23 na 8, ki naj bi jih z njegovo privolitvijo vodili podpredsedniki (države).
Zasebna lastnina bo omejena na nujne primere
Na drugih področjih predlaganih reform je zaslediti elemente bivšega jugoslovanskega samoupravljanja. Med najpomembnejše reforme šteje izvedbo ljudske oblasti, ki bo sestavljena iz občinskih svetov v istem razredu z vsemi tremi vejami oblasti - z zakonodajno, pravosodno in izvršno. "To bo revolucionarna sprememba," zatrjuje Chavez. Hkrati s tem bo spremembe doživljala tudi zasebna lastnina. Chavez predlaga pet vrst lastnine: kolektivno, socialno, socialistično, državno in zasebno. Zasebna lastnina bo omejena le na nujne potrebe, država pa bi po novem imela pravico podržaviti vsa tista podjetja, nepremičnine, zemljišča in druge prostore, za katere bo menila, da so "javno in socialno dobro".
Predsednik je prestavljene reforme označil za zgodovinske, ker meni, da bo država odslej imela "novo geometrijo oblasti", kajti "prejšnja ni uporabna". "Danes se začenja velika bitka. Ljudstvo bomo prepričali o takojšnji koristi tega predloga."
Spremembo ustave je v Venezueli mogoče izpeljati ob privolitvi tričetrtinske večine v parlamentu, ki ima 167 članov. To za Chaveza ne predstavlja težave, saj njegovi privrženci zasedajo 100 odstotkov sedežev vse od takrat, ko je opozicija pred dvema letoma bojkotirala parlamentarne volitve. Po parlamentarni obravnavi morajo spremembe ratificirati še volilci na referendumu. Po mnenju venezuelskih strokovnjakov za ustavno pravo je narava predlaganih sprememb takšna, da preprosto pomeni na novo napisati ustavo, zato so prepričani, da gre za "ustavno prevaro".
