Tako je predsedniški kandidat Danilo Türk včeraj nekoliko v slogu ameriških demokratskih pristopov s spletno tiskovno konferenco in klepetalnico odprl svojo internetno stran, že pred časom sta svoji (manj interaktivni) spletni strani odprla tudi njegova glavna tekmeca, Lojze Peterle in Mitja Gaspari. Seveda je komuniciranje naših predsedniških kandidatov po internetu daleč od nedavne internetne predsedniške bitke v Franciji in še dlje od spletne tekme pri letošnjih demokratskih nominacijah za predsedniškega kandidata ZDA. »Pri nas je še vedno videti, kot če bi vodje kampanj obravnavali spletno javnost kot vesoljčke,« pravi spletni strokovnjak Vuk Ćosić.
"Živio surfarji, živio blogarji in vsi ostali ljubitelji interneta. Danes začenjam svojo predsedniško kampanjo na svetovnem spletu." Tako je včeraj (nekoliko v slogu ameriških demokratskih spletnih pristopov) s spletno novinarsko konferenco in nato z enourno klepetalnico odprl svojo internetno stran predsedniški kandidat Danilo Türk. V njegovem volilnem štabu poudarjajo, da veliko pričakujejo prav od informacij in komuniciranja po svetovnem spletu, saj ocenjujejo, da bo internet odločilno vplival na glasovanje kar dvajsetih odstotkov volilcev.
Obamova deklica in izbor pesmi
Türk pa se je pri svojem včerajšnjem nastopu soočil s slovensko spletno realnostjo - težavami s strežniki. Sam pravi, da so ga tehnične nevšečnosti sicer motile, a meni, da so bile posledica velikega zanimanja, saj naj bi odprtje strani pričakalo več kot 160 uporabnikov, in ne posledica kakih "gverilskih napadov" konkurence.
Medtem ko je Türk prvi predsedniški kandidat pri nas, ki naj bi v veliki meri gradil svojo kampanjo na komunikaciji prek spleta, je takšen način v svetu že odigral pomembno vlogo. Bistvo minule francoske predsedniške bitke med Ségolene Royale in Nicholasom Sarkozyjem se je bílo na svetovnem medmrežju. Royalova je na web konferencah z državljani, ki so trajale ure in ure, poskušala pridobiti volilce, prav tako je bilo po spletu mogoče spremljati tako rekoč vsak korak njenega tekmeca.
A bržkone internet ni bil še nikoli tako odločilno navzoč v politiki kot pri letošnjih demokratskih nominacijah za predsedniškega kandidata ZDA. Barracku Obami je javnomnenjski preskok po mnenju nekaterih ameriških spletnih analitikov v veliki meri uspel s pomočjo "njegove" spletne Obamove deklice (Obama Girl), ki na YouTubeu objavlja prispevke v smislu "kako fejst fant je tale Obama". "Vsaka kampanja, v kateri ne uporabljajo interneta, zaostaja," je povedal Robert Gibbs, oglaševalec Obamove kampanje.
Obamova tekmica za nominacijo Hillary Clinton v spletni tekmi ne zaostaja: svojo kandidaturo je z veliko pompa napovedala kar po svetovnem medmrežju, na medmrežju so njeni potencialni volilci lahko izbirali pesem njene kampanje (o čemer so se razvile mnoge blogovske debate). Vpliv spleta je doživel vrhunec pri zadnjem večjem demokratskem televizijskem soočenju, kjer so na CNN sodelovali z YouTubeom oziroma z gledalci, ki so prek videoposnetkov postavljali kandidatom svoja vprašanja.
Spletno javnost obravnavajo kot vesoljčke
Uporaba interneta v Sloveniji se je po podatkih nacionalne raziskave branosti v zadnjem letu povečala z 59 na 79 minut na dan, od tega uporabniki porabijo za brskanje po spletnih portalih 52, za pošiljanje elektronske pošte pa 27 minut. Slovenski spletni strokovnjak Vuk Ćosić meni, da se zavedanje o pomenu spleta v zadnjem času povečuje tudi pri naših politikih, še vedno pa "je videti, kot če bi vodje kampanj obravnavali spletno javnost kot vesoljčke, ki seveda ne sodelujejo v javnem dialogu. Razen uglašenih vizualij za zdaj ni opaziti inteligentnejših kombinacij med različnimi kanali javnega komuniciranja." Kot možnost, kje bi lahko internet pomembno vplival na izid glasovanja, če bi se snovalci kampanj preudarneje ukvarjali s tem, Ćosić omenja referendum o zakonu o RTVS. "Razlika je bila okrog dva tisoč glasov in prepričan sem, da bi se z nekim minimumom prizadevnosti dalo motivirati tisti nekoliko mlajši in nekoliko bolj urbani del volilcev, da glasujejo in s tem vplivajo na končni rezultat," poudarja Ćosić.
