Podobno o denarju ne povedo nič otipljivega niti pri njegovih tekmecih. Edino, kar je za zdaj znano, je to, da sme kandidat za kampanjo pred prvim krogom volitev porabiti največ 400.000 evrov, v drugem pa še dodatnih 250.000 evrov.
Država bo del denarja vrnila
Država bo tistim, ki bodo zbrali več kot 10 odstotkov glasov, del vloženega denarja vrnila po formuli 0,12 evra za glas. Podjetjem, ki so v več kot četrtinski državni oziroma javni lasti, bo prepovedano financirati volilno kampanjo.
Volitve novega predsednika republike bodo na predzadnjo oktobrsko nedeljo, oziroma dva ali tri tedne kasneje še en krog, v katerem bomo izbirali med dvema, ki bosta v prvem krogu zbrala največ glasov. Svoj namen pet let predsedovati Republiki Sloveniji je že napovedalo sedem kandidatov in dve kandidatki, vendar analitiki možnosti zbrati več kot dvomestni odstotek glasov pripisujejo le trem: evropskemu poslancu Lojzetu Peterletu, profesorju na ljubljanski pravni fakulteti Danilu Türku in bivšemu guvernerju Banke Slovenija Mitji Gaspariju. Nekaj skromnih možnosti, da v prvem krogu nabere deset odstotkov glasov, ima tudi vodja nacionalne stranke Zmago Jelinčič, vendar prvi njegovi nastopi v tej vlogi ne kažejo, da na to resno računa.
Skupni vrednoti Peterleta in Türka
Predvolilna kampanja se bo uradno začela šele v drugi polovici septembra. Neuradno poteka že od dneva, ko je pred devetimi meseci svojo kandidaturo objavil Lojze Peterle. Od takrat namreč njegov šef volilnega štaba, nekdanji direktor slovenske policije Marko Pogorevc, skrbi, da se Peterletovo ime sistematični pojavlja v medijih in med ljudmi na vseh večjih in tudi manjših podeželskih prireditvah. Nekatere pa organizira kar sam. Predstavnika drugega pola slovenske politike Türk in Gaspari sta začela javno razmišljati, da bi vstopila v predsedniško tekmo, šele, ko se je prvak socialnih demokratov Borut Pahor odločil, da se bo namesto v predsedniške rajši podal v parlamentarne volitve, ki mu lahko prinesejo stolček predsednika vlade. Türk si je tako šele konec prejšnjega tedna za vodjo volilnega štaba izbral nekdanjega veleposlanika v Rusiji in zadnjega odgovornega urednika Gospodarskega vestnika Dušana Snoja, ki prav tako kot Peterle napoveduje kampanjo, ki bo poudarjala vrednote skromnosti in jasnosti v stališčih. Mitja Gaspari in njegov glavni pokrovitelj LDS volilnega štaba še nista določila. Skupna točka vsem - razen Jelinčiču - je, da bodo nastopili kot neodvisni kandidati in bodo zato zbirali 5000 podpisov volilcev, čeprav Peterleta javno podpirajo NSi, SLS in SDS, Türka SD, DeSUS in društvo Zares ter Gasparija LDS.
Financerji: prijateljska podjetja, stranke in posamezniki
Volitve predsednika republike bodo državni proračun stale več kot 3,3 milijona evrov. Če bo potreben drugi krog, pa še precej več. Za kampanjo morajo kandidati sami zbirati denar, vendar za zdaj o tem nočejo povedati še nič konkretnega. Čeprav so omenjeni kandidati razglasili svojo strankarsko neodvisnost, nihče od njih ni napovedal, da bi v kampanjo za predsednika države vložil tudi kaj svojega denarja, kot je na primer pred desetimi leti to storil Marjan Cerar. Očitno bodo vanjo vložili le svojo energijo in čas, denar pa bodo prispevali prijateljska podjetja, stranke in posamezniki.
Nov, letos spomladi sprejeti zakon o volilni in referendumski kampanji določa, da morajo organizatorji kampanje v ta namen odpreti posebne račune poldrugi mesec pred glasovanjem, se pravi najkasneje v začetku septembra. Zapreti in parlamentu ter računskemu sodišču poslati končno poročilo o tem, koliko denarja so zbrali in koliko so ga porabili, pa štiri mesece po volitvah.
Kandidati oziroma njihovi štabi za zdaj neradi govorijo o vsoti, ki bi jo potrebovali za uspeh. Pravijo, da je še prezgodaj in da se na zbiranje denarja šele pripravljajo. Glavni postavki sta znani: to so oglasi in plakati. Prvo poročilo o vsoti zbranega denarja s seznamom tistih, ki so vložili več kot trikratno povprečno slovensko plačo (3800 evrov), bodo morali državnemu zboru in računskemu sodišču ter posredno tudi javnosti poslati že dva tedna po odprtju računa. Tokrat bo prvič uveljavljena tudi novost, da je podjetjem, katerih več kot četrtina je v državni oziroma v javni lasti, prepovedano financirati volilno kampanjo.
