Spomnimo - šlo je za nerodnost, ko je predsednik vlade Janez Janša v začetku junija odpovedal dvostransko srečanje z ruskim predsednikom Putinom.

Čeprav vlada vztrajno ponavlja, da to ne vpliva na odnose med državama, predvsem opozicija meni, da je šlo za strateško napako.

Prednost obvezam predsedovanja

Za srečanje Janša-Putin je zaprosila slovenska stran v okviru obiska našega premiera na 11. peterburškem mednarodnem gospodarskem forumu. Štiri dni pred odhodom je naša diplomacija sporočila, da Janše v Rusijo ne bo, kar naj bi ruska stran po zagotovilih naše vlade sprejela z razumevanjem.

Toda takoj nato se je zgodila preložitev uradnega obiska ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je že najavil svoj prihod na vršiško slovesnost.

Razlog za Janševo odpoved srečanja s Putinom naj bi bile po zagotovilih vlade "nepredvidene in neodložljive obveznosti Janeza Janše v zvezi s posvetovanjem o prihodnji pogodbi Evropske unije".

Tradicionalna diplomacija

Poslanka Majda Širca (Zares) ugotavlja, da je bilo zasedanje evropskega sveta šele 21. in 22. junija, obisk v St. Peterburgu pa je bil načrtovan za 10. junija. "V tistih dneh vendarle niste bili tako zasedeni z mednarodnimi obveznostmi, saj ste se udeležili srečanja svoje politične stranke v Podčetrtku pa tudi slovesnosti v eni od vojašnic MORS," Širca očita Janši.

Tudi iz vrst poznavalcev odnosov med državama prihajajo opozorila, da je šlo "za diplomatski fiasko", zdaj pa naj bi se obe strani trudili premagati prvi šok in popraviti vtis.

Po drugi strani je nekdanji slovenski veleposlanik v Rusiji Dušan Snoj - te dni sodeluje pri kampanji predsedniškega kandidata Danila Türka - prepričan, da z diplomatskega vidika ni hujših posledic ali kakršnih koli zaostritev, ki bi se odrazile na drugih področjih, recimo v gospodarskih odnosih.

"Diplomacija pri Rusih poteka vedno zelo tradicionalno in konzervativno. Vedno imajo podobne nastope, dosledne in zelo načelne. Takšni mali dogodki, kot so obiski oziroma neobiski, govorice in podobno, ne vplivajo na njihov odnos," trdi Snoj.

Snoj poudarja, da je slovesnost pri Ruski kapelici nenavadna celo za Ruse, saj niti sami na svoje padle ne gledajo s takšno pieteto kot Slovenija.

Tudi tajnik Društva Slovenija-Rusija Igor Furlan meni, da Rusi izjemno cenijo naš odnos do Ruske kapelice na Vršiču, sploh v času, ko jim v pribaltskih državah podirajo spomenike.

"Prireditev pripravljamo zaradi tisočih umrlih mladih ruskih fantov, ki že toliko časa ležijo v slovenski zemlji, da so tudi naši, ne pa zaradi politikov, ki hodijo na proslave. Veseli smo, če kdo pride, prireditev pa bo ravno takšna, tudi če jih ne bo," Furlan pojasnjuje uradno stališče društva.

Gospodarstveniki so mirni

Janez Škrabec iz podjetja Riko je med tistimi, ki slovenski neobisk prištevajo med epizodice v sicer dobrih odnosih med državama. Po njegovih besedah podjetja, ki delujejo na ruskih trgih, tega ne bodo občutila. "Gospodarski odnosi potekajo po vzporednih poteh in brez nihanj," pravi Škrabec.

"Slovenija in Rusija imata urejene odnose, med njima prav tako ni odprtih vprašanj," je prepričan prvi mož skupine Riko, ki ima močne poslovne vezi z Rusijo. Hkrati meni, da je naša država v primerjavi z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami dokaj uspešna pri poslovanju z največjo državo na svetu.

Odraz te uspešnosti je tudi Krka, ki ima tovarno Krka Rus v mestu Istra v bližini Moskve. Komentiranju zadnjih političnih konotacij so se v Krki izognili, zagotavljajo pa, da pri poslovanju z Rusko federacijo ne opažajo nobenih sprememb.