Do Ljubljane je prvi vlak pripeljal že leta 1849, do Jadranskega morja pa torej osem let kasneje. Večji del 577 kilometrov dolge južne železnice Dunaj-Bruck-Gradec-Maribor-Pragersko-Zidani Most-Ljubljana-Sežana-Trst prečka pokrajine, v katerih od nekdaj živijo Slovenci. "Graditev železnic je prinesla v deželo veliko razgibanost, ustvarila nove možnosti za zaslužek, nove poklice in nove vrste zaposlitve," je zapisal Ivan Mohorič v knjigi Zgodovina železnic na Slovenskem (Slovenska matica, 1968). Ljudem je postalo tudi jasno, je še dodal, da železnice skozi naše kraje niso gradili zaradi nas, temveč je postala most nemške gospodarske ekspanzije proti Jadranskemu morju.

Preizkušnje za gradbenike

Proga Ljubljana-Trst je gradbenikom povzročala nemalo preglavic. Tire so položili čez Ljubljansko barje, čeprav takrat še niso imeli izkušenj z gradnjo železnic po takšnem močvirju. Borovniško dolino so premostili s 561 metrov dolgim in 38 metrov visokim viaduktom; pred stoletjem in pol je bil to najmogočnejši objekt na slovenskih tleh in eden najbolj značilnih na vsej južni železnici. V Postojnskih vratih so dosegli nadmorsko višino 603 metre, med Pivko in Divačo so izvrtali šest predorov.

Vzponi in padci

Proga se je v glavnem izognila krajem ob tržaški cesti. Zato je kmalu potem, ko so začeli voziti vlaki proti morju, na Notranjskem in na Krasu propadlo prevozništvo s konjsko vprego (furmanstvo) na dolge razdalje, z glavne ceste so izginile poštne kočije, brodarjev na Ljubljanici je ostalo le še za vzorec.

Bolje se je godilo krajem ob železnici, saj so sčasoma tudi Slovenci dobili delo pri vlakih in na postajah. Trst se je v 19. stoletju uvrščal med največja pristanišča v Evropi. Zaradi turistov z vlakov se je močno povečal obisk Postojnske jame. Na južno železnico so se že leta 1861 priključili Madžari s progo Budimpešta-Velika Kaniža-Čakovec-Pragersko in leta 1862 še hrvaške pokrajine s progo Sisak-Zagreb-Zidani Most, napredovala je gradnja prog od Trsta proti Benetkam.

Južna železnica je doživela hud udarec po prvi svetovni vojni, ko so progo razkosali med tri države. Za železnico in tržaško pristanišče so bili še slabši časi po drugi svetovni vojni. Pomembnost tržaške proge glede mednarodnega potniškega prometa tudi v zadnjih desetletjih ni naraščala. Že zdavnaj so nehali voziti direktni vlaki z Dunaja v Trst. Med Ljubljano in Benetkami zdaj vozijo trije potniški vlaki na dan (dva sta iz Madžarske), le eden ustavi tudi na tržaškem kolodvoru, pa še ta samo poleti. V turistični sezoni pelje enkrat na teden avtovlak z Dunaja v Koper.

Prireditve ob jubileju

150-letnice južne železnice se spominjamo tudi v Sloveniji. V petek, 27. julija, bodo slovesnosti s privlačnim programom, in sicer ob 15. uri na ljubljanskem kolodvoru, ob 16.50 v Divači in ob 18. uri v Sežani. Imenitno pa so se odrezali v Borovnici. Člani zgodovinskega društva so s prostovoljnim delom in podporo občine Borovnica obnovili čuvajnico št. 666, ki je zdaj edina te vrste v Sloveniji, in izdali knjigo o borovniškem viaduktu.

Ob jubileju so v Avstriji pripravili vrsto razstav in posebnih voženj, tudi z muzejskimi vlaki. Prireditve se bodo vrstile do konca oktobra. Radovednežem iz Slovenije sta za ogled najbliže muzej v Liebochu pri Gradcu in Muzej južne železnice v Mürzzuschlagu, kaj več pa lahko izveste na spletni strani www.suedbahn.at.