Predlog je na dokaj majavih nogah, saj mu nasprotujejo v koalicijski Novi Sloveniji, ker lastnikom gozdov ne daje nikakršnih pravic do upravljanja z divjadjo. Po drugi strani so z njim nezadovoljni tudi lovci, eden ključnih razlogov je skrajšanje koncesij za upravljanje z divjadjo z 20 na 10 let.

Ustavni sodniki so sklenili, da imajo lovske organizacije kot dosedanji upravljalci lovskih revirjev lahko prednost le pri prvem razpisu koncesij, na prihodnjih pa so pogoji enaki za vse prijavljene. Razsodbi ustavnih sodnikov je prilagojena tudi jasnejša razdelitev koncesijskih dajatev, četrtina naj bi jih pripadal občinam. To pomeni 125.000 evrov dodatnih prihodkov v občinske proračune.

V Novi Sloveniji zakona ne bodo podrli, saj stranka zagovarja načelo, da bi morala lovska pravica pripasti lastnikom gozdov. Tako tudi s sedanjo novelo lastniki od tega, da se v gozdu vzreja in lovi divjad, nimajo nobenih pravic, trdijo v NSi. V stranki menijo, da bi lovna pravica pomagala predvsem ogroženim gorskim kmetijam.

Lovska zveza Slovenije (LZS) se z vsemi močmi zavzema za divjad v lasti države, ta pa nato s koncesijami podeli odgovornost za upravljanje z njo. Kljub temu pa so tudi v LZS nezadovoljni, da se je dolžina koncesij skrajšala za polovico, na le deset let, vlada pa tega ni nikjer jasno utemeljila, meni predsednik slovenskih lovcev Bogdan Mahne.

Profesor Miha Adamič z biotehniške fakultete, ki je v Sloveniji avtoriteta za ekologijo prostoživečih živali, pravi, da je težko reči, kakšen bo vpliv krajših koncesijskih obdobij. Opozarja pa, da se dolgoročni lovskoupravljalski načrti izdelujejo za desetletno obdobje, po koncu te dobe pa ne bo časa za preverjanje učinkovitosti dela koncesionarja. Zato bi bila po njegovem mnenju primerna 15-letna koncesija.

Pri skrajšanju je očiten vpliv lastnikov gozdov in NSi, saj v stranki zagovarjajo še krajšo podeljevanje koncesij. "Nekatere lovske družine ne morejo priti do svojih lovišč, saj so tu prednostna pravica, dolga doba in še minimalno 2000 hektarjev veliko lovišče, ki jih ob obstoječem stanju ni kje vzeti," svojo nestrinjanje z zakonodajo izražajo v NSi.

Lovce pa v vladnem popravku bode še eno določilo. Ob njegovem oblikovanju je bilo namreč jasno rečeno, da se lahko lastniki registrirajo kot pravne osebe za dejavnost lovstva in imajo prednost pri pridobitvi koncesije v razmerju do drugih lovskih družin. LZS ob tem opozarja, da novela zakona hkrati podeljuje območnim združenjem upravljalcev lovišč lastnost pravne osebe. "To pa kaže na željo po vzpostavitvi vzporedne lovske zveze, kar bi razdiralo dobro organizacijo s stoletno tradicijo in povečalo lovsko birokracijo," vladi očita Bogdan Mahne.