»Ne želimo ohranjati delitev iz preteklosti, ampak želimo prostor za sproščeno razpravo,« je na začetku dejal predsednik zbora Peter Jambrek.

Janko Kos je menil, da je v Sloveniji potrebna večja sproščenost v visokem šolstvu. »Izobraževanje še ni dovolj sproščeno,« je dejal in svoj govor zaključil z mnenjem, da je vprašaj v naslovu zbora povsem upravičen.

Kritike na račun medijev

Podobno je stanje v Sloveniji ocenil tudi nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek: »Slovenija ni sproščena, Slovenija ne deluje na podlagi resnice in dejstev.« Pred tem je analiziral pisanje medijev in ocenil, da je pravna država ogrožena, »ker so mediji v nenehni službi poudarjanja očitnih neresnic in vzdrževanja stanja, ki ima za cilj ustvarjanje psihoze in latentnih napetosti v družbi«. Za kritične besede na račun medijev je Jerovšek požel bučen aplavz. Deležen pa je bil tudi vzklika: »Toneta za predsednika!«

Da je kritično razmišljanje pomembno, je izpostavil Niko Grafenauer, ki je dejal: »Če se bomo spremenili v orodje ene oblasti, se ne bodo godile družbene spremembe.«

Dotaknil se je tudi aktualnega preimenovanja Aerodroma Ljubljana v Letališče dr. Jožeta Pučnika: »Ni bil aerodromski človek tega časa, a si predstavljam, kako je iz zaporniške celice gledal v nebo, ki ga je včasih prečkalo tudi kakšno letalo.«

Prišel le Pahor

Od povabljenih na zbor, vabljeni so bili med drugim predsednik republike Janez Drnovšek, bivši predsednik republike Milan Kučan in predsednik SD Borut Pahor, se je povabilu odzval le slednji. Kučan se je opravičil, Drnovšek pa se na povabilo sploh ni odzval, je povedal Jambrek.

Pahor je opozoril, da Slovenija pričakuje spremembo vzorca političnega obnašanja in da politika preneha posegati v vse pore slovenske družbe. »Kdor bo to prvi uspel narediti, se bo vpisal v slovensko zgodovino,« je dejal Pahor. Lojze Peterle pa je poudaril, da ima rad različnost, ne mara pa razdeljenosti. Nič ga ne moti, če se govori o »naših« in »vaših«, moti pa ga, če »naši« in »vaši« ne zmorejo živeti z razlikami.

Zunanji minister Dimitrij Rupel je opozoril, da so na prvi tribuni leta 2004 dejali, da Slovenija še ni sproščena, zdaj pa iz različnih skupin sliši, da je v Sloveniji stanje slabše kot konec 80. let. »To je mogoče razumeti, kot da je bilo v Jugoslaviji in enopartijskem sistemu boljše, kot je v samostojni Sloveniji in demokraciji,« je dejal Rupel in dodal, da ni tako.

Vlado Žabot pa je prebral izjavo Društva slovenskih pisateljev, pod katero se je podpisalo 340 pisateljev, akademikov, znanstvenikov... V njem protestirajo proti metodi zastraševanja in kaznovanja, ki se je zgodila na Delu, saj sta Peter Kolšek in Mija Repovž dobila ukor zaradi javnega zastopanja stališča aktiva novinarjev Dela. »Ne želimo živeti v družbi, v kateri vlada strah,« so zapisali podpisniki.

Protesti študentov

Pred začetkom tribune je akcija Avtonomne tribune študentov opozorila na avtoritarne poteze vlade in članov Zbora za republiko, »ki poskušajo na silo 'sprostiti' študente, tako kot so se že pred njimi lotili predstavnikov drugih družbenih skupin«. Med publiko je bilo slišati pripombe, kot so: »Danes gre študentom še predobro.« Protestniki pa so bili deležni tudi kakšnih hujših besed.