Tako piše v pismu, ki so ga zaposleni na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru naslovili na Branimirja Štruklja, glavnega tajnika Sviza, poslali pa še medijem, predsednikoma Janezu Janši in Janezu Drnovšku ter ministroma Milanu Zveru in Andreju Bajuku.
STALIŠČA KATOLIŠKIH UČITELJEV
Podpisniki mu očitajo, da z zavračanjem stoodstotnega državnega financiranja javno priznanih programov v zasebnih šolah nasprotuje prav tistim skupinam delojemalcev, ki naj bi jih sindikat ščitil, in omejuje ustavne pravice učiteljev. S "celovitim financiranjem zasebnega šolstva" bi po mnenju podpisnikov tega pisma bistveno prispevali k razmahu zasebnega šolstva v Sloveniji in s tem izboljšali pogoje za izpolnjevanje 41. in 57. člena ustave, ki da govorita o pravici otrok in staršev do svobodne izbire izobraževanja. (41. člen govori o pravici staršev, da svojim otrokom v skladu s svojim prepričanjem zagotovijo versko in moralno vzgojo, 57. pa o tem, da je izobraževanje svobodno. Op. a.) Omogočili bi tudi več svobode pri izbiri ustreznejše zaposlitve za vzgojno-izobraževalne delavce. Po mnenju podpisnikov pisma je širjenje prostora za to izbiro prav tako ustavna naloga države, določala pa naj bi jo 66. in 49. člen ustave.
V pismu so izrazili prepričanje, da je Štrukljev "ugovor" zoper stoodstotno financiranje zasebnih šol "neosnovan", ne le zato, "ker spominja na marksistično analizo kapitalizma, ki jo je zgodovina dovolj jasno postavila na laž", pač pa predvsem zato, ker "bo šele stoodstotno državno financiranje zasebnega šolstva ekonomsko približno izenačilo zasebne šole z javnimi". Branimirja Štruklja na koncu pisma sprašujejo, "komu služi" z nasprotovanjem pluralizaciji slovenskega šolstva, in ga pozivajo, "da takoj prenehate z napadanjem zasebnega šolstva, saj s tem napadate interese vseh vpletenih v vzgojno-izobraževalne procese na Slovenskem".
ŠTRUKELJ ODGOVARJA
"Bilo bi nenavadno, če se zaposleni v zasebnih šolah ne bi zavzemali za 100-odstotno financiranje teh šol, kot to predlaga minister dr. Milan Zver. Preseneča pa me, da se pri utemeljevanju in uveljavljanju lastnih interesov zatekate k izmišljenim trditvam in žalitvam. Obtožbe, da zavračam nadaljnjo pluralizacijo šolstva, da sem proti zasebnemu šolstvu (...), ste si preprosto izmislili (...)," je v odgovoru na pismo zaposlenih z mariborske škofijske gimnazije odgovoril Branimir Štrukelj. Poudaril je, da v sindikatu sprejemajo zasebno šolstvo kot zaželeno dopolnilo javnemu, saj zagotavlja pravice staršem do vzgoje otrok v skladu s verskim prepričanjem ali prepričanjem, ki je povezano s posebnimi pedagoškimi načeli, nasprotujejo pa takšnemu financiranju zasebnih šol, ki bi slabilo ali ogrožalo javno mrežo šol in vrtcev. Štrukelj je prepričan, da če kdo ta trenutek ogroža "interese vseh vpletenih v vzgojno-izobraževalne procese na Slovenskem", je to ministrstvo za šolstvo in šport, "ki s spremenjenim financiranjem ogroža obstoj majhnih, zlasti podeželskih osnovnih šol. Z zmanjševanjem deleža izbirnih predmetov, ukinjanjem pomočnikov ravnateljev in prenosom administrativno-računovodskih in tehničnih služb v vrtcih in šolah na občinske organe ogroža delovna mesta v izobraževanju in posledično tudi njegovo kakovost." V pismu med drugim pojasnjuje, da je država dolžna omogočiti ustanavljanje zasebnih šol - takšno je tudi stališče Evropskega sodišča za človekove pravice - ni pa jih dolžna financirati. Sam je naklonjen sedanjemu 85-odstotnemu državnemu financiranju. Pojasnjuje tudi, da si opozorila, da lahko zasebno šolstvo poveča razlike med socialnimi sloji, ni izmislil sam. Zapisali so jih v ugledni študiji OECD leta 2005. "Če pri tej ugotovitvi vidite podobnost z marksistično kritiko kapitalizma (...), boste morali polemizirati kar z OECD," je v javnem pismu zapisal Štrukelj.
