Vsako dodatno obremenjevanje zdravstvene blagajne, kot na primer plačevanje sekundarijev, pomeni hud poseg v finančno stabilnost.

ZZZS je leto 2006 sklenil pozitivno (14,6 milijona evrov več prihodkov) in tudi po prvih treh mesecih letošnjega leta je stanje na njihovem računu dobro, je povedal v.d. generalnega direktorja Borut Miklavčič, ki bo v ponedeljek predal posle novemu generalnemu direktorju Samu Fakinu. Miklavčič pričakuje, da bo novi direktor nadaljeval pozitivno poslovanje zavoda, saj je večji del racionalizacije že narejen. Precej prihrankov si obeta od novega pravilnika o zdravilih, ki je začel veljati pred kratkim. Opozoril je še, naj se izvajalci bolj organizirajo, saj je v minulem letu ostalo 5,8 milijona evrov nerealiziranih enkratnih programov. Zato, da bi ob nespremenjeni prispevni stopnji in nezmanjšanem obsegu pravic zavarovancev še naprej pozitivno poslovali, bo potrebnih kar nekaj ukrepov znotraj sistema zdravstvenega varstva, med katerimi so po Miklavčičevem prepričanju trije: "Slovenija mora sprejeti nacionalno strategijo zdravstvenega varstva in mrežo zdravstvene službe. Dogovoriti pa se mora tudi o delitvi dela, ne samo doma, temveč tudi s sosednjimi državami, saj ne moremo biti na vseh področjih medicine prvi in najboljši."

Dosedanji generalni direktor je povedal, da je leta 2003 čakalo na operacijo sive mrene več kot 14.000 ljudi, na srčne operacije pa več kot 600. Danes čakalnih dob za ti operaciji ni več, so pa še vedno za nekatere ortopedske posege. Marko Jaklič, predsednik uprave Vzajemne, s tem ni bil zadovoljen saj je prepričan, da bi morali imeti v letnem poročilu tudi podatke o vzrokih za čakalne dobe ter o tako imenovanih sprejemljivih čakalnih dobah, ki so na primer za operacijo kolka v EU največ šest mesecev. Jaklič se tudi ni strinjal z Marjanom Česnom, ki je predlagal, naj se čakalnih vrst loti medicinska stroka, saj je prepričan, da mora to storiti ZZZS kot financer programov. Sladjana Jelisavčić iz ZZZS je opozorila, da Jakličev predlog o nacionalnih čakalnih seznamih ni izvedljiv, saj zanj ni zakonske podlage. Ko je pred časom povprašala zdravniško zbornico o tem, kaj so zanje sprejemljive čakalne dobe, pa ji niso znali odgovoriti. Kljub temu ZZZS na spletni strani objavlja vse pogodbeno dogovorjene čakalne dobe za vse izvajalce.

Robert Sraka je začuden, ker se je število nadzorov zmanjšalo, v poročilu pa tudi ni razloženo, zakaj so se za 30 odstotkov povečali nenujni reševalni prevozi. Brez odgovora je ostalo njegovo vprašanje, zakaj na primer ni uspel vpis zdravil na kartico zdravstvenega zavarovanja.

Jaklič, ki je posebej poudaril, da je bil mandat generalnega direktorja Boruta Miklavčiča uspešen, je predlagal, naj bi poročilo o minulem letu dopolnili s pripombami iz razprave, kar so člani skupščine skupaj s poročilom tudi sprejeli.