Minister Podobnik je pristal na trditve podjetja PUH, da je v Logu pod Mangartom opravilo za 130 milijonov tolarjev (več kot 541.000 evrov) zemeljskih del. Ker država teh del ni naročila, jih seveda ni nadzirala. Gradbene situacije ni podjetju PUH nihče podpisal. V primerjavo prilagamo preračun, narejen na osnovi normativov iz sklepa vlade o določitvi cen na področju vodnega gospodarstva.
Po zdaj veljavnih cenikih (ne po tistih iz leta 2001!) bi za količino in vrsto del, kot so zapisana na razvpitem plonklistku, podjetje PUH lahko dobilo plačano zgolj 44,4 milijona tolarjev brez davka (okoli 183.000 evrov).Minister za okolje Janez Podobnik je v sredo nastopil v Odmevih TVS. Izrekel je številne zavajajoče trditve. Zato v nadaljevanju njegove izjave primerjamo z dejstvi, kot izhajajo iz dokumentov.
Podobnik: To, da je vlada plačala dela, ki niso bila izvedena, je velika neresnica.
Dejstva: Katera dela so bila opravljena, uradno ni znano, ker podjetja PUH pri delih v začetku 2001, ko se je z območja umaknila civilna zaščita, nihče ni nadziral, saj ni bilo naročnika. PUH je kasneje zahteval plačilo 130 milijonov na podlagi gradbene situacije, ki pa je nihče ni podpisal, ker - ni bilo naročnika.
Podobnik: Nadaljeval sem postopek poravnave, ki ga je začel moj predhodnik gospod Kopač.
Dejstva: Prejšnji minister Janez Kopač postopka poravnave s PUH ni začel. Oblikoval je skupino, ki naj bi določila le vsebine za sklenitev morebitne poravnave. Dogovorili se niso o ničemer. PUH je nato vložil tožbo, mediacijo pa je, ko je bil minister že Janez Podobnik, začelo sodišče tako kot v vseh podobnih sporih. Odločitev za poravnavo je bila torej izključno Podobnikova.
Podobnik: Ali ni normalno, da vlada in država za dela, ki so narejena, plačata?
Dejstva: Sodna praksa v podobnih primerih na prvi stopnji kaže, da zahtevki PUH niso utemeljeni, ker je dela opravljal brez pogodbe.
Podobnik: Edino podjetje, ki je bilo takrat tam, je bilo podjetje PUH.
Dejstva: Dokument ministrstva za okolje in prostor (zapisnik dogodkov s 26. marca 2001) pravi, da so v Log pod Mangartom prišli predstavniki države in podjetja Soča, ki je bilo izbrano po javnem naročilu. Dostop do gradbišča so jim preprečili predstavniki podjetja PUH in trdili, da je gradbišče njihovo in da imajo navodila vodstva PUH, da nikogar ne spustijo na gradbišče. Grozili so tudi s fizično preprečitvijo. Problem so še isti dan obravnavali na kolegiju ministra.
Podobnik: Ta plonklistič. To je tako žaljivo do mene. Nastal je leta 2002.
Dejstva: Plonklistič nam je ministrstvo poslalo samo kot odgovor na vprašanje, kako so ugotovili, da je višina zahtevka PUH sploh realna, da je torej proračun plačal realno ceno. V prilogi k plonklistku so zapisali: "Ocena izplačil vrednosti del, do katerih bi bil upravičen Puh, d.d., je bila okoli 73 milijonov tolarjev z davkom (priložen dokument)." Na papirju ni ne datuma ne podpisa avtorja. Tu je še ena nelogičnost: če so vrednost del PUH ocenili na 73 milijonov, čemu so PUH v poravnavi priznali njegov celoten zahtevek 130 milijonov glavnice?
Podobnik: Tukaj imam dopis šefa pravobranilstva gospoda Bembiča, ki apelira na nas: Poravnajte se, bodite agilni, začnite postopke.
Dejstva: Dopis Lucijana Bembiča nosi datum 26. avgust 2005. Ministrstvo zgolj obvešča, da je sodišče razpisalo mediacijo in naj se poravnajo v "tistih primerih, v katerih so zahtevki v celoti ali delno utemeljeni". Bembič je torej jasno povedal, v katerih primerih je poravnava na mestu. Podobnik je zato zamolčal, da je temu dopisu leto dni kasneje sledil dopis pravobranilke Miše Markovič, ki se je ukvarjala prav z zadevo PUH, in ga je poslala osebno Podobniku. V njem Markovičeva izrecno pove, da sodbe prvostopenjskih sodišč dokazujejo, "da zahtevki PUH niso utemeljeni, ker nimajo pravne podlage, ker ni bila sklenjena pogodba". Zato Podobniku poravnavo odsvetuje.
Podobnik: Ko je vlada odločala o poravnavi, sem jo seznanil tudi s pomisleki pravobranilke.
Dejstva: V gradivu, ki ga je Podobnik poslal vladi pred odločanjem, niti z besedo ne omeni mnenja pravobranilke, da zahtevek PUH ni utemeljen, ker ni bilo pogodbe.
Podobnik: Vsi dokumenti so bili novinarju na voljo. Na koncu pa je objavil plonklistek. To je žaljivo.
Dejstva: Res je, da so bili na voljo vsi dokumenti. Vendar ključnih dokumentov, ki smo jih zahtevali, sploh ni. Ni pravne analize upravičenosti zahtevka PUH in ni strokovne analize upravičenosti višine zahtevka PUH. Tomaž Pogačar (SLS) iz Agencije za okolje, ki je za Podobnika operativno izpeljal dogovor s PUH, nam je na koncu pogovora priznal: "Nismo naredili nobenega elaborata." Kot edina strokovna podlaga upravičenosti višine zahtevka PUH je bil omenjeni na roko napisani plonklistek, ki nam ga je Pogačar tudi izročil.
Podobnik (na vprašanje, zakaj je PUH sploh delal, če ni imel pogodbe): PUH je bil izvajalec republiške javne službe.
Dejstva: S 30. decembrom 2000 je stopil v veljavo poseben zakon o sanaciji velikih plazov, ki je bil pravna podlaga za sanacijo plazu v Logu pod Mangartom. Če bi PUH po umiku civilne zaščite res imel pravno podlago za dela kot izvajalec javne službe, potem se Podobniku zdaj za poravnavo zahtevka PUH ne bi bilo treba sklicevati na določila obligacijskega zakonika.
Podobnik (na vprašanje, ali sta z direktorjem PUH prijatelja): Ja, jaz ga cenim kot strokovnjaka. To je vse, kar lahko rečem.
Dejstva: Kako tesna je osebna povezava dr. Aleša Horvata in Podobnika, še nismo dokončno raziskali. Dejstvo pa je, da je Horvatu šele s pomočjo Podobnika uspelo od države po dolgih letih dobiti 1,12 milijona evrov za dela brez pogodbe. Horvat je bil po zamenjavi oblasti v času velikih političnih čistk v gospodarstvu leta 2005 imenovan v nadzorni svet državnega Geoplina.
