Odvetnik vam svetuje, da se ne poravnate, ker sodna praksa kaže, da človek, ki vas toži, v podobnih zadevah izgublja, saj za tisto, kar je naredil, ni imel pogodbe.

Odvetnik vam torej odsvetuje poravnavo in predlaga, da odločitev prepustite sodišču. Kaj boste storili? Jasno je, kaj, razen če ste minister Janez Podobnik. On se je poravnal. Seveda zadeve ni plačal iz svojega žepa, ampak iz državnega proračuna.

Poravnava za 1,12 milijona evrov, ki jo je s podjetjem PUH izpeljal minister Podobnik, je skrajno sporna v obeh bistvenih elementih. Tako po temelju kot po višini. Državna pravobranilka je Podobniku v pismu "v roke g. ministru" posebej izpostavila, da poravnava tukaj ni na mestu, da PUH v podobnih zadevah na sodišču izgublja, saj zahteva plačilo za dela, za katera ni imel pogodbe. Kar se tiče višine zahtevka, pa je zadeva sploh sporna. PUH je zahteval 130 milijonov tolarjev glavnice plus zamudne obresti. Podobnik se je "izpogajal" za 190 milijonov, skupni znesek poravnave pa je bil 270 milijonov. Kako vemo, da je PUH dela v Logu pod Mangartom res opravil v višini 130 milijonov? Uradno ne vemo, saj ga pri delu nihče ni nadziral, ker, logično, ni bilo naročnika. PUH torej sam trdi, da je imel za 130 milijonov stroškov. Boste gradbincu, ki vam je izkopal gradbeno jamo, kar na besedo verjeli, da je izkopal, prepeljal in deponiral toliko in toliko materiala? Če ste Janez Podobnik in če plačujete z javnim denarjem, je odgovor da. PUH je namreč ministrstvu poslal gradbeno situacijo, ki pa mu je nihče ni želel podpisati. In to je Podobnik plačal.

Seveda je vse to lahko izpeljal šele, ko je ustrezni sklep spravil skozi vladno proceduro.

Danes se tako Podobnik, ko ga novinarji sprašujejo po tem, ali namerava prevzeti odgovornost za sporno milijonsko poravnavo, izgovarja, da je takšen sklep sprejela vlada. To je sicer isti vzorec, kot smo ga lahko pred komaj mesecem dni poslušali iz ust zdravstvenega ministra Andreja Bručana. Ko je minister Bručan brez razpisa in brez pogodbe najel reševalni helikopter, je tudi trdil, da je takšen sklep pač sprejela vlada. Za zakonitost dela vlade je odgovoren njen predsednik in ta vlada je kasneje spremenila Bručanovo uredbo.

Tako pridemo do predsednika vlade Janeza Janše. Pred kratkim je premier orisal temeljno razliko med sedanjo in prejšnjo vlado. V nasprotju s prejšnjo, po njegovem, ta vlada napake opazi in jih tudi popravi. Ne drži povsem. To vlado namreč na napake prvi opozorijo mediji - tisti, ki si jih ni podredila. Da vlada napake popravi, pa je vsaj v primeru Bručanovih helikopterjev res. Premier Janša je res spremenil uredbo, toda ministru Bručanu odgovornosti za to, da je posloval brez pogodbe, ni bilo treba prevzeti.

Kako pa bo Janša popravil napako, ki jo je vlada naredila s Podobnikovo milijonsko poravnavo? Za zdaj se premier izmika odgovorom. Toda denar je bil izplačan. Pri Podobniku bo treba ugotavljati odgovornost na treh ravneh. Prva je politična (etični kodeks), druga je materialna (vračilo škode) in tretja je kazenska.