Znanstveniki z ameriškega inštituta MIT so tako predstavili prototip tranzistorja, narejenega na osnovi indij-galijevega arzenida (InGaAs). Že dalj časa potekajo raziskave tako imenovanih sestavljenih materialov in omenjeni obeta največ. V njem elektroni potujejo nekajkrat hitreje kot v silicijevih spojinah, ki jih za izdelavo tranzistorjev uporabljamo danes. Prototipni tranzistor je prenesel približno 2,5-krat več električnega toka od podobnih tranzistorjev, narejenih iz silicijevih spojin. Višja hitrost, ki jo lahko v tranzistorjih dosežejo elektroni, pa pomeni hitrejše delovanje, kar je pri tranzistorjih ena najpomembnejših lastnosti.
Trenutno najbolj izpopolnjena in uporabna tehnologija izdelave čipov je 65-nanometrska tehnologija, medtem ko je bil MIT-ov tranzistor narejen v 60-nanometrski tehnologiji. Tranzistor je najboljše rezultate dosegel pri relativno nizki napetosti 0,5 volta, kar pomeni, da bi bili čipi, narejeni na njegovi osnovi, energetsko varčnejši. Omenjeni material pa ima tudi slabosti. Največja težava je priprava nove tehnologije za proizvodnjo računalniških čipov, saj je material bolj krhek od silicija in zaradi tega bolj lomljiv. Izdelava male serije tranzistorjev v laboratoriju je namreč nekaj povsem drugega od serijske proizvodnje v tovarnah. Tudi zaradi tega si nihče ne upa napovedati, kdaj bi lahko tehnologija iz laboratorija prišla v komercialno uporabo.
Približno sočasno so znanstveniki na univerzi Illinois izdelali tranzistor, narejen iz indijevega fosfata in indij-galijevega arzenida, ter z njim dosegli nov svetovni hitrostni rekord. Poleg večje hitrosti elektronov, ki jo omogoča nov material, manjši tranzistor pomeni, da so manjše tudi razdalje med sestavnimi deli tranzistorja. V konkretnem primeru je njegova baza debela zgolj 12,5 nanometra. Krajša pot, ki jo morajo elektroni prepotovati, se razumljivo kaže v višjih hitrostih delovanja - preklapljanja med stanji tranzistorja. Pri sobni temperaturi (25 stopinj Celzija) je tranzistor deloval pri frekvenci 765 GHz, po ohladitvi na -55 stopinj Celzija pa se je hitrost povečala na 845 GHz.
Cilj vseh teh preizkusov je prebiti magično mejo delovanja s frekvenco en THz (1000 GHz). Spomnimo se, da je bila dolgo časa ta meja en GHz, in ko so prebili to mejo, so šle hitrosti delovanja procesorjev in druge elektronske opreme počasi navzgor. Praktične vrednosti ti dosežki trenutno še nimajo, saj bo preteklo še kar nekaj vode, preden bo domači računalnik poganjal en teraherčni procesor.
