Po tistem, ko je v drugi polovici preteklega stoletja nekaj romskih družin nezakonito zasedlo zasebne kmetijske površine v bližini naselja Gorica in na njih postavilo bivališča, je sprva kazalo, da bi se nastala situacija lahko sprevrgla v konfliktno, a so zadevo na občinski ravni pred leti začeli reševati z veliko mero strpnosti.
Za naselje z neuradnim imenom Kerinov grm tako danes teče postopek legalizacije, saj so na krški občini štiri hektare zemljišč od oškodovanih kmetov enostavno odkupili, v začetku prihodnjega leta pa naj bi prve štiri romske družine tudi uradno prišle do svoje lastnine, s čimer bodo pridobile pravico do legalizacije črne gradnje in do napeljave elektrike ter vodovoda. "Menim, da se stvari tukaj urejajo pravilno in pošteno. Zemljo bom odplačeval na obroke in moja družina se že veseli vode in elektrike, ki jo bomo imeli v hiši," pravi prebivalec Kerinovega grma Marjan Brajdič, ki ga moti le, da želi občina zgraditi cesto natančno čez njegovo lepo urejeno ohišnico.
Včeraj je v prostorih krške občine na tematiko reševanja romske problematike potekal tudi delovni posvet, ki so se ga poleg predstavnikov romske skupnosti udeležili še nekateri občinski svetniki in predstavniki krajevnih skupnosti ter civilne družbe, obiskal pa jih je tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji Thomas Robertson. Navzoči so med drugim precej kritično obravnavali predlog zakona o Romih, za katerega so menili, da je v osnovi dober, vendar vsebuje preveč nedorečenosti, zlasti s področja financiranja. Krška občina je v urejanje Kerinovega grma doslej namreč vložila že približno 150 milijonov tolarjev, pri čemer je država sodelovala z manj kot 50 odstotki. Z namenom ustvarjanja boljših pogojev sobivanja z romsko skupnostjo so v Krškem včeraj ustanovili poseben 17-članski svet, na čelu katerega bo Romka Nataša Brajdič.
