Volilne namere v zvezi z izvolitvijo županov smo s telefonsko anketo ugotavljali v vseh enajstih slovenskih mestnih občinah, iz nadaljnjega anketiranja pa smo izključili tiste respondente, ki so nam na uvodoma zastavljeno vprašanje o njihovi volilni udeležbi odgovorili, da se lokalnih volitev 22. oktobra ne nameravajo udeležiti.
Seveda je napovedovanje volilnih rezultatov za osem dni vnaprej zelo nehvaležno opravilo, vendar pa zakon o volilni kampanji ne dopušča publiciranja javnomnenjskih anket v zadnjem tednu pred volitvami. Prav v tem času pa se volilne kampanje najbolj razmahnejo, tekmeci začnejo uporabljati tudi nizke udarce, vse to pa se odraža na volilnih rezultatih. Zato je volilno projekcijo, ki smo jo predstavili za Ljubljano, treba nujno dopolniti z opozorilom, da bo županski volilni izid v prestolnici znan že 22. oktobra le v primeru, če v prihodnjih dneh ne bodo postale znane kakšne pikantne podrobnosti iz Jankovićevega zasebnega življenja, če ne bomo izvedeli za kaka njegova neprijavljena stanovanja ali za kakšne hudo sumljive, nezakonite posle nekdaj njegovega Mercatorja.
Toda če se bo kar koli od tega zares zgodilo, bo praktična posledica negativne volilne kampanje zgolj dejstvo, da se bodo morali (tudi) Ljubljančani dvakrat odpraviti na volišča, malo verjetno pa je, da bi nove afere lahko ogrozile Jankovićevo izvolitev. Iz naših anketnih rezultatov je namreč razvidno, da ima Zoran Janković ogromno prednost pred drugouvrščenim dr. Francetom Arharjem (neodvisni kandidat), zato ni mogoče pričakovati, da bi se v morebitnem drugem krogu volitev, v katerega bi se uvrstila najboljša kandidata iz prvega kroga, ta Jankovićeva prednost lahko stopila. Anketni rezultati tudi napovedujejo, da se na volitvah zelo slabo piše županskemu kandidatu največje opozicijske stranke LDS Jožefu Kuniču, ki bo zelo verjetno pristal v drugem delu lestvice kandidatov.
Nasmiha se jim prvi krog
Poseben volilni fenomen bosta zanesljivo Koper in Celje, saj se bo v teh dveh mestih ogromna večina volilcev na voliščih opredelila za izvolitev sedanjih županov Borisa Popoviča oziroma Bojana Šrota. Čeprav se v Kopru za župansko funkcijo poteguje šest kandidatov, se ob 93,5 odstotka opredeljenih glasov anketirancev za Popoviča zdi, kot da se bodo Koprčani odločali le med enim kandidatom. In tudi v (rdečem) Kopru se bo v županski tekmi zgodilo nekaj podobnega kot v Ljubljani: Popovič bo povsem zasenčil kandidata LDS in SDS, dveh najpomembnejših opozicijskih strank, obe levosredinski stranki pa bosta plačali ceno, ker se nista bili sposobni sporazumeti o močnem protikandidatu (Bruno Korelič) očitno popularnemu koprskemu županu.
Bojan Šrot v Celju (za njegovo izvolitev se je opredelilo 92,5 odstotka opredeljenih anketirancev iz tega mesta) je primer kandidata, za katerega velja, da bo dobro unovčil celjsko zgodbo o uspehu, saj se je Celje promoviralo kot razvojno najuspešnejše slovensko mesto in je zasenčilo tudi prestolnico. Glede na to, da se v Mestni občini Slovenj Gradec za položaj župana potegujeta le dva kandidata, seveda volilne napovedi za to mesto ni težko izdelati: kajpak bo zmagal aktualni župan in neodvisni kandidat Matjaž Zanoškar. Takojšnjo zmago Srečka Meha (SD) lahko pričakujejo tudi v Velenju, Murskosobočani pa vnovično zmago aktualnega župana Antona Štiheca. Nov mandat si lahko obetata tudi kranjski župan Mohor Bogataj (SD) in župan Ptuja dr. Štefan Čelan (LDS): Bogataj z 59,3 odstotka opredeljenih glasov močno vodi pred Damijanom Pernetom, Čelan pa s 56,9 odstotka glasov pred drugouvrščenim Alojzijem Arkom - tako Bogataj kot Čelan imata precej možnosti, da sta izvoljena že v prvem krogu.
Negotovost drugega kroga
No, Mariborčani, Novogoričani in Novomeščani pa bodo svoje župane povsem zanesljivo volili dvakrat. V Mariboru tako drugi volilni krog čaka Gregorja Pivca (neodvisni, s podporo tudi SDS), kjer se bo moral najverjetneje pomeriti s Francem Kanglerjem (SLS), morda pa tudi z aktualnim županom Borisom Sovičem (SD). Drugi krog volitev čaka tudi severnoprimorsko prestolnico, vanj pa se bosta uvrstila kandidata levosredinskih strank, in sicer Črtomir Špacapan (LDS, 46,3 odstotka opredeljenih glasov) ter Mirko Brulc (SD, 33 odstotkov opredeljenih glasov). Volilna drama pa se obeta Novemu mestu, kjer sta po naših anketnih podatkih zelo tesno skupaj mag. Janez Pezelj (LDS) in Alojzij Muhič (Zveza za Dolenjsko): med anketo je Pezljevo kandidaturo podprlo 31,6 odstotka že opredeljenih anketirancev, Muhiča pa 29,7 odstotka opredeljenih anketirancev.
V anketni vprašalnik smo vključili tudi vprašanje, za katere liste kandidatov bi glasovali po posameznih mestnih občinah. Ker se za sedeže v mestnih svetih poteguje zelo veliko list (po več deset), mnoge med njimi pa so volilcem neznane, večina anketirancev (praviloma okoli 60 odstotkov) med telefonsko anketo ni zmogla napovedati svoje volilne namere, zato smo se odločili, da teh anketnih rezultatov ne objavimo, saj niso dovolj zanesljivi.
