PADEC ČEŠKE VLADE
Prvič v zgodovini Češke republike poslanci spodnjega doma parlamenta niso izglasovali zaupnice vladi, ki se je s to zahtevo obrnila na poslance. Od 198 navzočih poslancev jih je le 96 podprlo manjšinsko vlado Državljanske demokratske stranke, 99 socialdemokratskih in komunističnih poslancev pa je glasovalo proti njej. To se je zgodilo po štiri mesece dolgih prizadevanjih volilnih zmagovalcev, da bi sestavili stabilno vlado.
Mandatar Mirek Topolanek je pričakoval, da bo ob glasovanju dobil podporo vsaj polovice poslancev. Po tihem je upal, da ga bodo v imenu splošnega interesa države in nacije poleg desničarskih poslancev podprli tudi posamezni levičarji, saj naj bi se tako končala štirimesečna nestabilnost po volitvah, ki so Češko republiko prvič privedle v patpozicijo glede razmerja moči med češkimi strankami v parlamentu.
Toda pomoči iz nasprotnega tabora za Topolanekovo manjšinsko vlado ni bilo in mandatar bo moral s svojimi ministri zelo kmalu odstopiti. Potem ko je češka desnica osem let čakala, da pride na oblast, je zaenkrat vladala le mesec.
Na Poljskem so se desničarji v koaliciji s skrajnimi desničarji uspeli obdržati na oblasti manj kot pol leta - ravno prešnji teden je vlada vstopila v krizo iz katere ni videti izhoda.
Na Slovaškem je socialdemokratski predsednik vlade na udaru kritik iz tujine, zlasti iz socialistične Internacionale, ker se je povezal s skrajnimi desničarji. Septembrski dogodki na Madžarskem so le še dopolnili to veliko politično nestabilnost v državah višegrajske skupine.
Na Slovaškem se je zmagovalec volitev socialdemokrat Robert Fico znašel v velikih težavah, ko po volitvah za svojo stranko ni našel primernih koalicijskih partnerjev za sestavo nove vlade. Tako se je odločil za drzen in kočljiv korak: povezal se je s stranko Vladimirja Mečiarja, nedemokratičnega in na Zahodu nepriljubljenega nekdanjega predsednika vlade, in tudi - kar je še bolj vznemirilo Evropsko unijo - s stranko nacionalističnega in šovinističnega Jana Slote, ki že več let vzbuja pozornost s svojimi žaljivkami na račun madžarske, romske in drugih manjšin in zahtevami po zmanjševanju njihovih pravic. V takšni koaliciji je prihodnost nove slovaške vlade pod vprašajem in Robert Fico je v veliki meri izgubil zaupanje ter politični kapital, ki si ju je pridobil s svojim dobrim delom v opoziciji in z zmago na volitvah.
Na Poljskem nova vlada ni zdržala niti pol leta. Predsednik države Lech Kaczynski je na predlog svojega brata dvojčka Jaroslava, ki je predsednik vlade, odstavil Andrzeja Lepperja, zaradi česar je razpadla vladna koalicija. Vlada volilnih zmagovalcev Prava in pravičnosti je tako ostala brez parlamentarne večine, kar bi se lahko kmalu zgodilo tudi na Slovaškem. Kriza se je še poglobila po razkritju poskusa kupovanja glasov poslancev vladajoče stranke.
GOSPODARSKE TEŽAVE
Trem politično nestabilnim državam višegrajske skupine pa se je pridružila še četrta, Madžarska, kjer so ljudje na ulici protestirali proti predvolilnim lažem vladajoče Socialistične stranke o stanju madžarskega gospodarstva. Ti dogodki so vznemirili tudi druge tri članice višegrajske skupine, saj so pred sedemnajstimi leti vse štiri, kar zadeva gospodarstvo, začele svojo pot v kapitalizem s podobne pozicije.
Sicer imata za zdaj Češka in Slovaška eno najvišjih gospodarskih rasti v Evropski uniji in zdi se, da državama ne grozi zategovanje pasu, ki pa bo v naslednjih letih doletelo Madžarsko. To bi lahko doletelo tudi Poljsko, kjer je stopnja nezaposlenosti visoka, še posebej na jugu.
Vendar ne gre pozabiti, da bi proračunski primanjkljaj, ki je na Madžarskem dosegel rekordne razsežnosti, lahko postal velika nadloga tudi za Češko. Novi češki finančni minister je povedal, da bi primanjkljaj v evrih lahko dosegel vsoto blizu petih milijard. Na Poljskem pa bi lahko bil še trikrat večji. In če bo slovaški predsednik vlade Fico začel zares izpolnjevati svoje volilne obljube o socialni državi, bo tudi tam proračunski primanjkljaj krepko presegel predpisano zgornjo mejo za vstop v območje evra.
Proračunske primanjkljaje bodo v državah višegrajske skupine povečale tudi izredne volitve - vsaj v treh od štirih se bo to najbrž kmalu zgodilo, kar je pokazatelj politične nestabilnosti.
