Prvi prispevek predsednika opisuje problem z medvedi in klic na pomoč s strani ljubiteljev narave. Drnovšek se je odzval s pojasnilom, da on medvedov ne more rešiti, ker je sklep o odstranitvi sprejela vlada.
Politiki na spletu
Komuniciranje politikov preko spleta je v Sloveniji še v povojih, saj razen uradnih objav na spletnih straneh vlade ter ministrstev ni zaslediti osebnih spletnih strani politikov, preko katerih bi na podoben način kot Drnovšek komunicirali z volivci, pravi idejni vodja in glavna urednica portala E-demokracija.si, univ.dipl.pol. Barbara Kvas, ki se ukvarja s fenomenom e-demokracije ter izvedbo demokratičnih procesov preko spleta. "Drnovšku so še najbližje pripadniki stranke LDS, ki imajo na svoji spletni strani podobno orodje, vseeno pa je Drnovškova spletna stran veliko bolj prepoznavna, vplivna in citirana," meni Barbara Kvas. Igor Arih, kreativni direktor agencije Arih, pa meni, da je razlog za umanjkanje podobnih komunikacijskih kanalov pri ostalih politikih neznanje.
Reakcije na spletno stran Gibanja za pravičnost in razvoj
Reakcije na tak neposreden način komuniciranja so bile različne. Politiki so ga kritizirali, saj je med drugimi predsednik vlade Janez Janša na vprašanje o reakciji na Drnovškovo pisanje o njem izjavil, da se "...na tej novinarski konferenci [se] ne bi rad spuščal na nivo spletnih forumov.“ Javnost je za predsednikova pisanja v večini primerov izvedela šele posredno, preko uradnih medijev. Mediji, predvsem spletne različice časopisov ter radijske postaje, so z velikim veseljem sprejele predsednikovo spletno mesto in pridno objavljale povzetke ter citate iz predsednikovih rubrik.
Po mnenju dr. Andreja Škerlepa s fakultete za družbene vede v Ljubljani (FDV) dela spletna stran Gibanja za pravičnost in razvoj predsednika bolj ljudskega. „Na spletni strani gibanja ima Drnovšek svojo rubriko, v kateri se na bralce naslavlja neposredno, neformalno in populistično, izraža svoja osebna razpoloženja in poglede, daje pobude, pri tem pa se izraža v ljudskem jeziku in prispodobah, preprosto rečeno, ne nastopa kot predsednik republike, temveč kot državljan z nekoliko neobičajno življenjsko filozofijo.“ pravi dr. Škerlep.
Dr. Breda Luthar s FDV vidi v spletni strani Gibanja predvsem poizkus, s katerim se Janez Drnovšek pozicionira zunaj sfere političnega in s tem politiko personalizira. Drnovšek je v spletu spoznal tržno nišo, ki je drugi mediji ne pokrivajo, in sedaj jo izkorišča, pravi Lutharjeva in nadaljuje, da „imajo politiki vso pravico vplivati na medije, medtem ko se jih reakcije medijev ne tičejo.“ Fenomen ni nov, saj se je po besedah Lutharjeve začel že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se politiki trudili prikazovati sebe kot človeka in sodržavljana z objavo člankov v revialnem tisku (Jana, Lady...), ki so politike prikazovali v domačem okolju, obkrožene z družino in sorodniki. Tudi Drnovšek v svojih rubrikah omenja svojega psa, sprehode v naravo, barvanje jajc za Veliko noč ter srečanja s somišljeniki. Hkrati v svojih rubrikah načenja aktualne teme operacijskih miz, Darfurja in ujetnika Križnarja, lokalnih volitev, problematike podpore društva ter problema Cerkve.
Drnovšek je privlačen zaradi svoje funkcije
Po mnenju dr. Škerlepa je ravno ta nekonvencionalnost glavni ključ privlačnosti. „Nekatere njegov nekonvencionalen pristop privlači, druge pa vznemirja in draži, vsekakor pa nikogar ne pušča hladnega, zato ima njegovo delovanje visoko novičarsko vrednost. Njegova “alternativna” življenjska filozofija in iz nje izhajajoči pogledi in pobude so za velik del državljanov zanimivi,“ uspeh spletnega mesta razlaga dr. Škerlep.
S tem se strinja direktor PR agencije SPEM, Božidar Novak. Po njegovem mnenju je „spletna stran [je] med novinarji, ki spremljajo aktivnosti predsednika države, postala skoraj osrednji vir informacij o predsednikovih aktivnostih. Objavljene vsebine so posredovane neposredno od predsednika. Poleg tega pa so tudi vsebinsko zaradi svoje nepredvidljivosti zelo zanimive. Novinarjem namreč dajejo priložnost tudi za udarne in provokativne zgodbe. To so ključni razlogi, zakaj je interes za njegovo spletno stran tako velik.“
S tem pa se ne strinja Miro Kline iz oglaševalskega podjetja Kline&partner. „Če podrobneje pogledamo, kako Drnovšek dejansko komunicira preko spletne strani Gibanja,“ pravi Kline, „ bomo hitro razočarani. Zavzel je namreč stališče, da se on ne bo pojavljal na forumih, ki so namenjeni članom. Postavil se je nad vse svoje sledilce in si je odprl ločen, samo njegov, svoj kanal – po katerem jim in s tem tudi vsem nam pošilja svoje misli in poglede na različne teme, dogodke in vzpodbude. Na ta način je dosegel, da imajo ljudje občutek njegove neposredne bližine. Sočasno pa je od njih dejansko oddaljen, zaprt v slonokoščen stolp, nedotakljiv in nedostopen kot kakšen kitajski cesar.“
Videli bomo, kako se bo Drnovškova spletna stran obnesla v prihodnosti. S septembrom se namreč končuje čas kislih kumaric, in mogoče bo to novinarje odvrnilo od objavljanja čisto vsega, kar predsednik republike spiše v svojem prostem času. Ali pa predsednik svoj blog piše na delovnem mestu?
