V obrtni coni Podkraj ste nedavno tudi uradno odprli novo tovarno Steklarne Hrastnik. Ob tem so se pojavile kritike, da je tu le ena velika tovarna, podjetniki in obrtniki pa tu nimajo prostora in možnosti, da bi bili zraven.

Odločitev občine za izgradnjo obrtno industrijske cone v Podkraju je nastala v navezavi z izkazanim interesom Steklarne Hrastnik, da v coni zgradi novo tovarno specialne steklene embalaže. Šele znani investitor je za občino predstavljal izpolnitev pogojev razpisa za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev. Na osnovi prijave je bila občina uspešna na razpisu in je pridobila 500 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, kar ji je skupaj z drugimi finančnimi viri omogočilo komunalno opremiti obrtno industrijsko cono. Brez znanih investitorjev občina ne bi mogla kandidirati na razpisu niti samo z lastnimi sredstvi realizirati projekta. Res je, da je nova tovarna zasedla okoli 90 odstotkov razpoložljivega prostora v coni, za preostali del pa bomo še v tem letu objavili razpis. Novozgrajena komunalna infrastruktura omogoča širitev te cone še na levi breg, kar je naloga občine v prihodnosti, tako da so možnosti še odprte.

Imajo obrtniki vseeno možnost razvoja?

Problem Hrastnika je prostorska utesnjenost, saj ne razpolagamo s površinami za ureditev večje obrtno industrijske cone. Drugi problem je pomanjkanje tradicije podjetništva in obrti, saj je bil Hrastnik izrazito industrijsko mesto, zato se podjetništvo in obrt nista razvila. Se pa v zadnjih letih zelo trudimo dati tudi obrtnikom in podjetnikom čim boljše pogoje. Nenazadnje je bila njim namenjena obrtna cona Ob Bobnu, ki zaradi pomanjkanja interesa še ni povsem popolnjena, kmalu bomo tu odprli podjetniški inkubator v pomoč podjetnikom začetnikom. V zadnjih letih smo tudi precej povečali sredstva proračuna za razvoj obrti in podjetništva, namensko dodeljujemo tudi štipendije za izobraževanje za potrebe obrti. Menim, da se stvari premikajo.

Občane je nedavno razburjal tudi kamnolom Boben in nov koncesionar. Kako je trenutno s tem.

Družba Gradbena dejavnost je kot lastnica kamnoloma tega koncem leta 2005 prodala družbi AGM Nemec, slovenska vlada pa je s sklepom prenesla rudarsko pravico izkoriščanja kamnin na novega lastnika. Novi lastnik je v začetku obratovanja povečal odvzem kamnin, hrup ob odstreljevanju in odvažanju materiala je seveda razburil občane. Občina je na Ministrstvo za okolje in prostor naslovila vprašanje v zvezi s tem, saj lokalna skupnost v ta postopek ni bila vključena. Dobili smo kratek in jedrnat odgovor, da je prenos rudarske pravice povsem v skladu z zakonom.

V Šmartnem so večkrat izrazili bojazen, da boste vi najbolj proti njihovemu priključevanju k skupni zasavski deponiji Unično.

Ta bojazen je povsem odveč. Občina Šmartno je bila vključena v postopke za vzpostavitev regijskega koncepta ravnanja z odpadki, a medobčinske pogodbe med občinami partnericami ni podpisala. Občina Šmartno je sklep o vključitvi v regijski sistem sprejela 6. junija 2006. Pogoj za vključitev je, da prispevajo sorazmerni delež bivših vlaganj občine Hrastnik v deponijo Unično in glede na število prebivalcev zagotovijo sorazmerni del vložka v ureditev regijskega odlagališča. Skratka, da poravnajo in izpolnijo vse obveznosti skladno z medobčinsko in družbeno pogodbo.

Izpeljati pa bo potrebno postopke na vseh občinskih svetih občin partneric Centra za ravnanje z odpadki Zasavje.