Te nevarnosti se že dalj časa zavedajo tako v ljubljanski mestni občini kot v državni okoljski agenciji ministrstva za okolje in prostor (MOP), zato je toliko težje razumeti, da se ob hudo klavrnem stanju vodnih zapornic sredi mesta občina in država ne zmoreta dogovoriti za njihovo zamenjavo. Pristojni so namreč tako dolgo odlašali z ukrepanjem, da je za temeljito obnovo obeh zaporničnih objektov že prepozno.

ZAPORNICI STA STARI STO LET

Za vzdrževanje in urejanje vodotokov prvega reda, kamor sodi tudi Ljubljanica, je pristojna država. Tudi infrastrukturni objekti na njej, kot sta obe zapornici, so v njeni lasti. Za njuno vzdrževanje je pristojen "oddelek srednje Save" agencije za okolje pri MOP, ki ga vodi Franci Šala . Pravi, da sta obe zapornici stari okoli 100 let, zadnja generalna obnova obeh je bila narejena pred približno petdesetimi leti. Na podlagi koncesije z agencijo ju upravlja vodnogospodarsko podjetje Hidrotehnik, pri tem delu pa se v turnusih izmenjujejo trije zaporničarji.

Ob klavrnem stanju obeh ljubljanskih zapornic Franci Šala poudarja, da so leta 2000 dobili izdelan naročeni projekt za temeljito prenovo zapornice na Gruberjevem kanalu, ki je starejša in še v slabšem stanju kot na Ambroževem trgu. Vrednost predvidene naložbe so takrat ocenili na 180 milijonov tolarjev.

GRUBERJEVE ZAPORNICE SO KONČALE V PREDALU

"V Ljubljani so se takrat pojavili načrti za ureditev plovne poti po Ljubljanici in Gruberjevem prekopu ter za postavitev hidroelektrarne na njunem sotočju. Ker pa se MOL o teh načrtih še ni dokončno odločila, smo naš projekt za Gruberjeve zapornice spravili v predale. Namesto tega smo se lotili najnujnejših popravil obeh zapornic, za kar smo namenili približno 30 milijonov tolarjev," pojasnjuje Šala.

Leta 2003 so zamenjali povsem odsluženo Gallovo verigo na mehanizmu zapornice na Ambroževem trgu in obnovili ribjo stezo, maja 2004 pa za silo popravili še Gruberjeve zapornice. "Ko sem jih videl v celoti, vse zarjavele ter oškrbljene in zvite na spodnji strani, me je postalo strah," priznava Šala. Da so manjkajoči hrastov tram sploh lahko pritrdili na spodnji del zapornice (prej so vrzel v zapori mašili z vrečami peska!), so morali najprej zakrpati njen kovinski del.

Šala ocenjuje, da sta po teh popravilih zapornici "pogojno usposobljeni" za normalno delovanje, ne zanika pa, da sta hudo dotrajani in da bo treba celotni konstrukciji zapornic temeljito obnoviti ali narediti nove. Zgraditev Gruberjevih zapornic so zato uvrstili v program vodnogospodarskih naložb za leti 2006/07, toda projekta se ne bodo lotili prej, preden se MOL ne bo dokončno sistemsko opredelila, kaj sploh hoče narediti z Ljubljanico, opozarja Šala. Predstavniki državne agencije pa se v zadnjih treh letih niso niti enkrat sestali s predstavniki MOL, da bi razčistili sporna vprašanja in pristojnosti ene in druge strani!

Kako neusklajena sta lokalna in državna oblast pri načrtovanju potrebnih ukrepov, s katerimi bi zmanjšali poplavno ogroženost južnega dela Ljubljane, se kaže tudi s tem, da drug za drugega sploh ne vedo, kaj so že naredili in kaj snujejo.