V družbi so pojasnili, da bodo najprej v posvetu s strokovnjakom pravne fakultete ugotovili, ali je začasna razglasitev sploh pravnoveljavna. Nato bodo sprožili vse možne pravne postopke. Kolizej je spomenik, ki je že razglašen za spomenik lokalnega pomena. Razglasitev za spomenik državnega pomena pa narekuje obsežnejšo dokumentacijo (elaborat), ki bi jo morala pripraviti država. Takšnih primerov je v Sloveniji več, v Ljubljani so bili tako "prekvalificirani" Nebotičnik, Robbov vodnjak in Prelovškova vila.

V Kranjski investicijski družbi sprašujejo, ali je kateri od lastnikov državnih spomenikov že dobil takšno odločbo. Ni jim jasno, čemu ni mesto, ko je bilo lastnik Kolizeja in je bil ta razglašen za spomenik lokalnega pomena, samo sebi napisalo takšne odločbe. Prav tako ni jasno, čemu ni ukrepalo že prej.

Kolizej je bil leta 1961 nacionaliziran, država oziroma ministrstvo za kulturo ga je vrnilo lastnikom leta 1988. Zakaj jim takrat ni hkrati naložilo, kaj morajo storiti z njim? Lahko pa bi mesto Kolizej obdržalo in ga ne vrnilo v naravi, če je tako pomemben spomenik, prav tako bi ga lahko kupilo, ko je bil leta 2003 naprodaj.

In čemu ni minister za kulturo razglasil za državni spomenik denimo Žal, ki so zagotovo kvalitetnejša arhitektura od Kolizeja, ali stavbe NUK, in kako to, da v paketu s stadionom ni Cukrarne?