Suha usta, kar strokovno imenujemo kserostomija, se pojavijo kot simptom pri različnih boleznih, pogosto jih srečamo na primer pri dializnih in sladkornih bolnikih. Težava nastane, ko nimamo dovolj sline, da bi usta ohranjali vlažna, kar je posledica zmanjšanega ali popolnega prenehanja izločanja sline iz žlez slinavk. Težava je lahko trajna ali prehodnega značaja.

Prepoznamo jo, ko opazimo, da ne moremo pojesti krekerja brez požirka vode, ali ko ženska opazi madež šminke na zobeh.

POMEMBNA SLINA

Slina je viskozna tekočina, ki jo izločajo žleze slinavke v ustni votlini. Večino sline sestavlja voda, odstotek pa organske molekule in elektroliti. Zdrav človek izloči približno 500 ml sline na dan. Slina ima pomembno vlogo v človeškem organizmu: - pripomore k splošnemu zdravju, ker vsebuje encimski sistem, ki preprečuje vdor virusov in bakterij skozi usta v organizem in vzdržuje pravilno mikrobiološko okolje v ustni votlini, - pomaga pri prebavi ogljikovih hidratov, ker vsebuje prebavni encim amilazo, - omogoča žvečenje, požiranje in govorjenje s tem, da vlaži trda in mehka tkiva v ustni votlini, - izpira ostanke hrane z zob in ustne sluznice proti žrelu, - je najbolj naravna zaščita zob pred kariesom, ker nevtralizira kislost v ustih po obroku in remineralizira začetne kariozne okvare zobne sklenine.

ZNAKI SUHIH UST

Pacienti se običajno pritožujejo, da imajo težave pri žvečenju, požiranju in okušanju hrane. Imajo tudi pekoč in lepljiv občutek na jeziku in v ustih. Slina je gosta in lepljiva. Pogosto se pojavljajo afte in težave pri nošenju proteze. Nekateri imajo občutek suhosti celo v grlu in težave pri govoru ter motnje spanja. Pacienti, ki se zdravijo s hemodializo, tožijo tudi o občutku žeje. Zaradi neprestane dehidracije je namreč pri njih zmanjšano nastajanje sline, kar povzroča suha usta in še poveča občutek žeje.

Najpogostejši vzrok suhih ust so zdravila. Znanih je več kot 400 zdravil, ki kot stranski učinek povzročajo zmanjšano delovanje žlez slinavk. Med njimi so antihipertenzivi, antidepresivi, analgetiki, diuretiki, antihistaminiki, imunosupresivi itd. Tudi kemoterapija in obsevanje pri zdravljenju raka glave in vratu trajno poškodujeta žleze slinavke, na njihovo delovanje pa vplivajo še sistemske bolezni, kot so revmatoidni artritis, sarkoidoza, lupus eritematodes, HIV in aids. Vzrok so tudi dehidracija pri diabetesu, kroničnih ledvičnih obolenjih, dializi in vročinskih stanjih, poškodbe živcev glave in vratu, ki oživčujejo žleze slinavke, stres, staranje, nevrološke motnje, hormonske motnje in drugo.

ZDRAVLJENJE KSEROSTOMIJE

Če so suha usta posledica jemanja zdravil, lahko zdravnik spremeni odmerek zdravila ali predpiše drugo zdravilo. Če se delovanje žlez slinavke delujejo zmanjša ali ne delujejo več, zdravnik predpiše sredstvo, ki povečuje izločanje sline, ali pa umetno slino, ki pomaga ohraniti usta vlažna. V naših lekarnah so že na voljo nekateri farmacevtski izdelki, ki prav tako pomagajo pri težavah s suhimi usti. Koristni so tudi učinki akupunkture.

K boljšemu počutju lahko pripomore tudi bolnik sam. Pitje vode ali tekočine brez sladkorja med obrokom olajša žvečenje in požiranje ter omogoča boljše okušanje. Treba se je izogibati kofeinu, pravemu čaju in gaziranim pijačam, ki izsušujejo usta. Zelo priporočamo žvečenje žvečilnih gumijev brez sladkorja, ki osvežijo dah in pri pacientih s suhimi usti tudi do sedemkrat povečajo izločanje sline. Izogibati se je treba tobaku in alkoholu, ki tudi izsušujeta, ter pekoči hrani, ki povzroča bolečine na sluznici. Priporočljiva je tudi uporaba vlažilcev zraka v prostorih.

SKRB ZA ZOBE IN USTNO VOTLINO

Pri sindromu suhih ust je naravni obrambni mehanizem pacienta oslabljen, zato je ustna higiena zelo pomembna. Potrebno je nežno, redno krtačenje zob vsaj dvakrat na dan, vsak dan pa je treba tudi očistiti medzobne prostore z zobno nitko. Za ustno nego naj pacienti uporabljajo izdelke, ki so po sestavi primerni za suha usta: ustna voda, vlažilni gel ali žvečilni gumi ne smejo vsebovati mentola, alkohola in grobih čistilnih sredstev, ki bi poškodovali ustno sluznico ali jo dodatno izsušili.

Zobna pasta naj vsebuje kalcij in fluor za močnejšo sklenino. Zobna krtačka mora biti mehka, z mnogo zaobljenimi ščetinami, da temeljito očisti ostanke hrane z roba dlesni in jih hkrati ne poškoduje. Priporočamo tudi, da tak pacient zobozdravnika obišče dvakrat na leto.