Zametki skupine Sur segajo v konec leta 2001, ko so pripravljali glasbo za gledališko predstavo Poželenje, koreografa in režiserja Sebastjana Stariča. Iz tistega časa sta prvi različici pesmi Lahko te čutim in Ne premorem besed, ki sta ju takrat zapeli Urška Samec in Mojca Žerjal. Poleti leta 2002 se je Borutu in Marku pridružila pevka Neža Trobec Teropšič, zatem še Borutov bratranec, kitarist Jure Praper, tolkalec Andrej Hrvatin, basist Gregor Karer, klaviaturist Martin Smerdel, Monika Fritz s spremljevalnimi vokali, Borut Bučinel, ki skrbi za video, scenografijo, oblikovanje in vodenje luči, in Robert Oven, tonski tehnik. Obiščite njihovo spletno stran /www.katejesur.net/, ki s svojim imenom namiguje na geografsko poreklo nekaterih članov skupine. Pred predstavitvenim koncertom, ki bo v petek, 25. marca, v Orto baru, smo se pogovarjali z Nežo Trobec Teropšič.

Vaša spletna stran se imenuje Katejesur, v štajerščini Kaj neki je to, Sur, čeprav vi niste Štajerka.
"Ne, jaz sem Gorenjka, iz Kranja. Pisec glasbe Borut je iz Dravograda, ampak je dolga leta živel v Mariboru, prav tako njegov bratranec Jure, tolkalec Andrej pa je pravi Mariborčan. Imamo še dva Primorca in tri Ljubljančane, če štejemo še tonskega tehnika in osvetljevalca. Najprej smo nameravali spletno stran poimenovati enostavno sur.net, vendar je bila domena že zasedena, zato smo morali izbrati drugo ime."

Borut Praper je bil prej med drugim v skupini Ground Zero...
"Ja, zatem v Juice Connectionu, Libidu, Babewatchu itd. Od leta 1998 je večinoma delal glasbo za plesne predstave. Pri snemanju glasbe za predstavo Poželenje Sebastjana Stariča se je odločil razširiti svojo glasbo v obliko, ki ne bi bila vezana zgolj na gledališče. Tako se je razvilo jedro zasedbe. Marko Djukič je pisal besedila. V pesmih je izlil svoje misli in življenjske zgodbe, ki smo jih skupaj vključili v glasbo. Vsak po eno besedilo so prispevali tudi Monika, Borut in Rok Predin. Z Rokovim očetom smo se dogovorili, da lahko priredimo eno njegovo pesem. Odločili smo se za pesem Naj ti poljub nariše ustnice."

Vaša glasba na plošči res zveni kot pretanjeno, večplastno srečanje človeškega glasu, v tem primeru ženskega, elektronskih ali računalniških zvokov in akustičnih glasbil.
"Saj je. Borut rad uporablja ‚žive’ zvoke in jih prepleta z ‚umetnimi’. Vse producira s pomočjo računalnika. Pesmi smo posneli v domačem studiu. Ker sami delamo vse, mislim, da smo delo dobro opravili."

Zakaj ste izbrali prav pesem Naj ti poljub nariše ustnice?
"Ker je to zelo lepa in posebna pesem. Zdi se mi, da v sebi nosi močno zgodbo. Ponuja mnogo možnosti za interpretacijo."

Pri albumu je treba omeniti tudi izvrstno grafično oblikovanje ovitka in opreme plošče. Vi ste tudi oblikovalka.
"Študiram likovno pedagogiko, sedaj sem absolventka. Srečali in spoznali smo se na teh plesnih in gledaliških predstavah. Zanje sem oblikovala plakate in gledališke liste, recimo za predstave Branka Potočana, Dušana Teropšiča in Sebastjana Stariča. Potrebovali so pevko in sem poskusila. Oblikovanje je ena od stvari, v katerih poskušam živeti in se razvijati na neki ravni, kar pomeni od fotografije preko animacij, predvsem pa me zanima plesno gledališče. Oblikovala sem tudi ovitek zgoščenke. Nekdo je to moral narediti. Ker vse delamo sami, sem pač jaz oblikovala ovitek. Fotografije je naredil Primož Dolničar. Drugi člani skupine so mi prepustili, da ovitek opremim po svoje. Na koncu jim je bil zelo všeč."

Od oblikovanja in animacije je le še korak do videa. Sploh ne vem, če že imate kakšen video.
"Imamo dva. Za pesmi Neizbežen dan in Lahko te čutim. Predvajali so ju v oddaji TLP, Videospotnice in tudi na več festivalih v kategoriji plesnega videa. Na tem področju sodelujemo s KUD Pozitiv. Oba videospota je režiral in koreografiral Borut Bučinel."

Pesmi na albumu se navezujejo druga na drugo. Pri poslušanju izteka pesmi Ljubim te se mi je zdelo, da že slišim namige na naslednjo, to je Naj ti poljub nariše ustnice.
"Ko imaš enkrat narejenih štirinajst pesmi, se moraš odločiti za vrstni red. Najprej smo vsak zase naredili vrstni red, nato smo ga uskladili. Mislim, da je zelo pomembno, da plošča deluje kot celota. Če slišiš posamezno pesem, jo razumeš drugače, kot če poslušaš štirinajst pesmi zapovrstjo."

Album se konča, lahko bi rekel razkroji, z dvanajstminutno ambientalno skladbo z naslovom Bluz, ki se izvirno delno navezuje na plesno predstavo Kdo me riše Boruta Bučinela, delno pa na kratki film Razprodaja sreče Marka Horvata.
"To je čisti poskus zvokov in prvin, ki sestavljajo to glasbo. Gre za poigravanje. Želeli smo nagraditi poslušalce, kako bi rekla, s tridimenzionalnim prostorom, v katerem ni konkretnih besedil niti konkretne strukture. Na koncu plošče je tako nekakšna ambientalna zvočna slika, ki te odpelje nekam..."

Med člani vaše koncertne zasedbe je kar nekaj imen, ki jih ni bilo na snemanjih plošče. So to sedaj stalni člani skupine?
"Glasbeniki živijo od igranja. Pri takem kratkoročnem sodelovanju, kot je snemanje, lahko računamo nanje, za posamezne koncerte pa jih je težko zbrati. Zato smo koncertne izvedbe priredili tako, da jih lahko izvajamo brez njih. Če bo le možno, bomo te zunanje glasbenike povabili na posamezne nastope. Tokrat bo gost Matevž Šalehar, ki je na plošči z menoj v duetu posnel pesem Neizbežen dan, želeli pa bi si, da bi bilo gostujočih glasbenikov čim več. To pa je odvisno od marsičesa: časa, organizacije, denarja... Smo pa zelo odprt projekt. Želimo delati glasbo za nove predstave. Skupina je zastavljena dolgoročno. Vedno bomo iskali nove stvari, da bi se razvijali. Kmalu bomo skupaj z Rokom Predinom začeli delati glasbo za novo gledališko predstavo Tomaža Štrucla, pripravljamo pa tudi material za novi album."

Imate že pripravljene kakšne nove skladbe?
"Pravkar smo naredili novo skladbo, ki je še brez naslova. Prvič jo bomo predstavili na omenjenem predstavitvenem koncertu v petek, 25. marca, v Orto baru."