Rdeča pesa ali Beta vulgaris je od 16. stoletja kultivirana oblika vrste pesa. V isto vrsto spadajo še sladkorna pesa, krmilna pesa in cikorija. Kulturno rastlino so pridelovali v deželah vzhodnega Sredozemlja, danes pa jo gojijo po vsem svetu, zlasti v deželah z zmerno klimo. Užitni so njeni listi in koren. Najbolj priljubljene so okrogle sorte rdeče pese.

Vsebuje 6 do 10 odstotkov sladkorja (lahko prebavljive glukoze oziroma sadnega sladkorja), 1 do 2 odstotka beljakovin, 10 mg vitamina C, 20 enot vitamina A, 40 mg oksalne kisline; tu so tudi pomembni minerali, kalcij, fosfor, žveplo, jod, baker in vitamini P ter B1 in B2. Sto mg pese vsebuje le 42 kilokalorij.

Je zelo okusna zelenjava in obenem vir vitalnosti za vse telo. Lahko jo kuhamo, dušimo, pečemo, vlagamo, iz nje iztisnemo svež sok (iz surove ali kuhane), pripravimo sirup in še kaj. Pesini listi so prijetno nadomestilo ali različica za špinačo. V nekaterih deželah iz nje pridelujejo celo vino in pivo. Pri nas je največ pojemo v solati (pesa naj bo kuhana v čim manj vode) ali vložene, pijemo njen sok (najbolj priporočljiv je sveže iztisnjen) in uživamo sirup.

V medicini in drugih znanstvenih vejah so znova začeli raziskovati sestavine rdeče pese. Iskali so predvsem snovi, ki bi zavirale nastajanje rakavih tvorb. Blagica Džaić , dr. med., strokovnjakinja za področje zdravega življenja in prehrane, pravi, da je barvilo antocian v pesi tisto, ki deluje antikarcinogeno. Rdečo peso toplo priporoča kot pomembno sestavino zdrave prehrane.

Uživanje sveže iztisnjenega soka rdeče pese posebej priporoča nosečnicam, sok učinkovito zbija povišano telesno temperaturo in je izvrstno sredstvo proti gripi. Aminokisline v rdeči pesi znižujejo holesterol in izboljšujejo delovanje jeter. Prav tako betanini in betaini ugodno delujejo na ožilje, cirkulacijo krvi ter uravnavajo nizek krvni tlak. Kobalt v rdeči pesi, poudarja dr. Džaićeva, sodeluje pri nastajanju vitamina B12, kar je pomembno za vegetarijance, saj jim tega vitamina primanjkuje in so pogosto slabokrvni. Starejši ljudje z arteriosklerozo naj uživajo rdečo peso zaradi vsebnosti joda in kroma. Sok rdeče pese čisti in hrani kri, pomaga pri zlatenici, levkemiji, pri težavah s pljuči. Če jo surovo položimo na obolelo mesto, celi in zdravi rane, modrice, vnetja in ture. Dobro vpliva na rast in obnovo tkiv, sveže iztisnjen sok je tudi izjemno čistilo; odvaja vodo, blagodejno vpliva na prebavo (pol kozarca enkrat do dvakrat na dan), črevesje, želodec, živce, ščiti pred okužbami in virusi, razstruplja strupe v telesu, spodbuja delovanje možganov, deluje tudi proti glavobolu, šumenju v ušesih in zobobolu (sok potegnemo skozi nosnici), koristi očem: za dober vid in proti vnetju oči.

Kako pripravimo pesin sirup

Kilogram olupljene in naribane surove rdeče pese kuhamo v 4 litrih vode približno 30 minut. Iz precedka iztisnemo sok. Vanj vmešamo 2,5 kg sladkorja in počakamo, da tekočina zavre oziroma da se sladkor stopi. Nato posodo odstavimo in počakamo, da se ohladi. Dodamo še sok 10 limon oziroma škatlici citronke in dva ekstrakta sadnega okusa (jagoda, malina, borovnica...). Vse skupaj premešamo in shranimo v steriliziranih steklenicah.