V ponedeljek, 13. maja, se v Ljubljani začenja serija dogodkov »Svobodna Palestina«, ki jo skupaj s partnerji pripravljata Vodnikova domačija in Gibanje za pravice Palestincev. Do sobote, 18. maja, bodo organizirali filmska, literarna, gledališka in druga srečanja, na katerih bodo z domačimi in palestinskimi gosti ljudi informirali o izkustvu, zgodovini, umetnosti in identiteti palestinskega ljudstva, ki mu pravica do samoobrambe ni bila nikoli priznana. V programu sodelujejo Akademija za gledališče, film, radio in televizijo, Filozofska fakulteta in Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Založba Sanje, KUD Transformator, LUD Literatura, Slovenski center PEN, Slovenska kinoteka, Založba Sophia, revija Borec, Škuc, Festival angažiranega pisanja Itn. in Inštitut 8. marec. »Nobenih utvar nimamo, da lahko s pomočjo branja knjig v svetu karkoli ustavimo, katerokoli vojno in enega največjih zločinov, ki se trenutno odvija – genocid, ki ga država Izrael izvaja nad palestinskim ljudstvom. Lahko pa odpremo prostor za zgodbo Palestine in jo skušamo predstavljati, ji dati glas. To je osnovna ideja, ki nas vodi pri oblikovanju teh dogodkov,« pove Tina Popovič, vodja Vodnikove domačije Center in zavoda Divja misel.
Nakba v arabskem jeziku pomeni »katastrofa« in se nanaša na etnično čiščenje ter pregon palestinskega ljudstva z njihovega ozemlja leta 1948, obeležuje pa se 15. maja. »To leto imenujemo prvo leto nakbe. Takrat je Izrael razglasil, da obstaja kot država, seveda na teritoriju prejšnjega naroda, ki je bil v skoraj 90 odstotkih izgnan. To, kar vidimo danes, je ogromna, napihnjena nakba, ki se je preobrnila v genocid,« je jasna Nada Pretnar iz Gibanja za svobodo Palestincev.
Nikoli več velja za vse
Naslednji teden bodo na Vodnikovi domačiji Center vzpostavili začasno knjigarno z naborom palestinske literature. Obiskovalci si bodo lahko prebrali tudi posebej ob tej priložnosti izdan časopis Svobodna Palestina s članki o palestinski izkušnji, umetnosti in zgodovini, v majski številki revije Literatura pa bodo objavili še izbor palestinske poezije, ki po besedah prevajalke Katje Zakrajšek »vabi k odločnemu zavzemanju stališča, da nikoli več pomeni nikoli več za vse, ali pa sploh ne pomeni ničesar, in da je ta slednja možnost absolutno neznosna. So točke, ko se umetniško in politično zlijeta, in se jima tega nikakor ni treba sramovati. To je taka točka.«
V ponedeljek bo na Fakulteti za arhitekturo ob 17. uri najprej na vrsti otvoritev razstave o palestinski arhitekturi, njenem izbrisu in ohranjanju, čemur bo s svojim predavanjem prisostvoval palestinski arhitekt Antoine Raffoul. V Škucu bo ob izidu revije Borec ob 19. uri sledil pogovor o razumevanju svobode za Palestince, ki se ga bo udeležila tudi Wafa Kanaan, farmacevtka in humanitarna delavka iz Gaze, ki je leta 2021 z dvema otrokoma ubežala izraelskemu bombardiranju. Eden od gostov bo novinar Boris Vasev, njegova analiza pa bo »odprla vprašanje sionizma, ki je bil nekoč prepoznan tudi kot rasistična ideologija, ki izključuje iz enakopravnosti, enakega položaja in enakih pravic vse ostalo prebivalstvo, ki ni judovsko-izraelsko, in kaj to pomeni po 75 letih v Palestini, kaj to v resnici pomeni tudi za naše razumevanje Palestine,« razloži novinarka Kristina Božič, ki bo vodila pogovor.
V torek bodo na Filozofski fakulteti ob 18. uri odprli drugo razstavo »Tu ostanemo«. Prikazuje življenja Palestincev pred nakbo in spremembe po njej. Sledilo bo predavanje sociologa Salima Tamarija o Nebi Rubin, ki je bilo do leta 1948 osrednje versko slavje obalne Palestine in Sirije ter eden osrednjih mavasimov (»obdobij«) ljudskega romanja v Palestino. Z ustanovitvijo države Izrael je bila vas Rubin porušena in zbrisana z zemljevida. Ob 20. uri bo v Slovenski kinoteki filmska projekcija Vrnitev v Hajfo. V naslednjih dneh se bodo zvrstili še preostali dogodki, od filmskih projekcij do gledališke predstave, obogateni pa bodo s pogovori in kritičnimi razmisleki o poziciji Palestine ter izraelski agresiji. Natančnejši spored je objavljen na spletni strani zavoda Divja misel.
