V Sloveniji je trenutno težko odgovoriti na najbolj enostavno vprašanje: kje smo in kam gremo? Smo v leru ali se premikamo tako počasi, da tega nihče ne opazi? Oziroma ali nismo ena navadna neokretna lokomotiva, ki je zaribala na klancu in zdaj čaka, da se zgodi čudež? Tam v klancu ta dotrajana lokomotiva ves čas sporoča, da se bo nekoč premaknila, da pridejo na vrsto ključne reforme in spremembe, vendar lokacije časa, kdaj se bo to zgodilo, ni in ni. Skratka, lokomotiva stoji in obstaja bojazen, da se bo nekoč vzvratno sesula tam nekje ob vznožju.
Leon Magdalenc (Foto: Tomaž Skale)
Lep primer je recimo nacionalka. Iz dneva v dan drsi nekam navzdol, kot da bi bila v prostem padu. Ni več daleč čas, ko se bo enostavno ugotovilo, da je ne potrebuj...
Konec junija 1981 sem zjutraj kot nadobuden razrednik poskušal najti svojo dijakinjo, maturantko, ki ni prišla na maturo. O kakšnih mobitelih se nam...
»Trenutek za tem, ko sem se sončnega dopoldneva ob tri četrt na enajsto v petek, 12. avgusta 2022, povzpel na oder amfiteatra v mestecu Chautauqua na...