Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je vodstvo direkcije za infrastrukturo pozvala, naj pred nadaljnjimi dejavnostmi v okviru projekta nadgradnje železniške postaje Jesenice čim prej izvede revizijo projekta. Direkcija sicer še vedno pregleduje ponudbe izvajalcev, ki so prispele na razpis. Bratuškova je ob tem pripomnila, da bi bilo dobro, če direkcija za pomoč pri reviziji poišče pomoč tujega strokovnjaka, ki bo lahko primerjal stroške s tujimi projekti. »Z ustrezno neodvisno strokovno recenzijo projekta bo mogoče verodostojno dognati, ali je obseg načrtovane investicije upravičen in potreben,« so zapisali na ministrstvu za infrastrukturo.
Doslej predvsem opravičevali stroške
Ta projekt je predmet številnih (političnih) kritik, saj se je njegova projektna zasnova v minulih letih večkrat spremenila in s tem drastično podražila: leta 2022 je bila ocenjena vrednost nadgradnje te železniške postaje 81 milijonov evrov, ob objavi javnega naročila je ocenjena vrednost gradbenih del znašala že 137 milijonov evrov, najugodnejša ponudba, ki je prispela na razpis, pa to vrednost presega še za dobrih 30 milijonov evrov (z DDV).
»Nova realnost na trgu,« je podražitve nedavno povzel in poskušal pojasniti vodje sektorja za investicije v železnice na ministrstvu Dejan Jurkovič ter hitel razlagati, da je obnova bistveno obsežnejša od prvotno načrtovane. »Gre za železniško vozlišče, projekt je mnogo več kot železniška postaja Jesenice,« je v začetku marca na Jesenicah dejala tudi ministrica Bratuškova. Predstavnik družbe za razvoj infrastrukture Marko Movrin je tedajrazložil, da je bila leta 2021 investicijska ocena vrednosti gradbenih del 83 milijonov evrov, ob pridobivanju projektnih pogojev in soglasij pa so se pojavile potrebe po gradnji dodatnih manipulativnih tirov, novega podhoda in mostu, pri čemer je tedaj tudi projektant ocenil vrednost del na okoli 120 milijonov evrov. Končna ocenjena vrednost gradbenih del ob objavi javnega naročila je zaradi inflacije in stanja na trgu narasla na 137 milijonov evrov. »To je naša končna odločitev in stojimo za njo,« je poudaril Movrin.
Ker so tedaj in prej so torej predstavniki ministrstva za infrastrukturo in direkcije podražitev nadgradnje te železniške postaje opravičevali in utemeljevali, da je obnova bistveno obsežnejša kot je bila najprej načrtovana, da bi hkrati obnovili tudi fasado in streho stavbe postaje, pa zamenjali stavbno pohištvo, železniško progo bi podaljšali, tako da bi nastali dve novi postajališči, in uredili parkirišča...,se ni moč znebiti vtisa, da nenadna odločitev ministrice Bratuškove ne izvira iz namena zaščite javnih sredstev, pač pa gre zgolj za politični manever, s katerim želi po naraščajočih medijskih pritiskih predvsem pomiriti javno mnenje.
Pa Ljubljana in Nova Gorica?
Še zlasti, ker je odredila zgolj revizijo jeseniške, ne pa tudi ostalih nadgradenj železniških postaj. ne dražise namreč zgolj uvodoma izpostavljen projekt: v razpisni dokumentaciji za največji železniški projekt v letošnjem letu, prenovo osrednjega dela železniške postaje Ljubljana, je bila ocenjena vrednost del 167 milijonov evrov (z DDV). Nižja od dveh ponudb, ki sta prispeli na razpis, je bila vredna 261 milijonov evrov in tako bistveno previsoka, zato se je razpis končal brez izbire izvajalca. V ponovljenem razpisu je ocenjena vrednost del zvišana na 211 milijonov evrov z davkom (oziroma 173,3 brez davka). Podobno je bilo z načrtovano nadgradnjo železniške postaje Nova Gorica. Ocenjena vrednost projekta je znašala 31,8 milijona evrov brez DDV (38,8 milijona evrov z DDV). Na razpis je prispela le ena ponudba v vrednosti 43,3 milijona evrov brez DDV (oziroma 52,8 milijona evrov z DDV), oddal jo je konzorcij družb Kolektor Koling, SŽ ŽGP Ljubljana, GH Holding in Iskra. Na direkciji naj bi najprej nameravali ponudbo zavrniti, ker je bistveno presegala predvidena sredstva, nato pa so v pogajanjih s ponudnikom dosegli, da je znižal ceno na 41,6 milijona evrov brez DDV (oziroma 50,7 milijona evrov z DDV).
»Ni nam všeč, a očitno ima investicijski bum v železniško infrastrukturo v Evropi posledice v višjih cenah,« je vse to nedavno komentirala ministrica Bratuškova in dodala, da se vrednosti železniških projektov zvišujejo tudi v drugih državah.
