Poročilo »Ne dovolite jim, da nas ubijejo«: neusmiljene usmrtitev od vstaje leta 2022 v Iranu (“Don’t Let Them Kill Us”: Iran’s Relentless Execution Crisis since 2022 Uprising) razkriva, kako so iranske oblasti povečale uporabo smrtne kazni, da bi vzbujale strah med prebivalstvom in okrepile svojo oblast po protestih pod sloganom Ženske, življenje, svoboda od septembra do decembra 2022. Amnesty v poročilu tudi opozarja, da ima smrtonosna državna politika proti drogam nesorazmeren vpliv na revne in marginalizirane skupnosti.
Število usmrtitev v letu 2023 je največje zabeleženo od leta 2015 in pomeni 48-odstotno povečanje od leta 2022 in 172-odstotno povečanje od leta 2021. Val ubijanja v Iranu se nadaljuje tudi v letu 2024, do 20. marca je bilo zabeleženih najmanj 95 usmrtitev. Število usmrtitev, ki jih je zabeležila Amnesty International, predstavlja najmanjše možno število in organizacije verjame, da je realna številka še veliko višja.
»Smrtna kazen je odvratna v vseh okoliščinah, njena množična uporaba za kazniva dejanja, povezana z mamili, po skrajno nepoštenih sojenjih pred revolucionarnimi sodišči pa je groteskna zloraba moči. Smrtonosne politike Islamske republike proti mamilom prispevajo k revščini in sistemski nepravičnosti ter utrjujejo diskriminacijo marginaliziranih skupnosti, zlasti iranske zatirane manjšine Baluči,« je dejala Diana Eltahawy, namestnica regionalnega direktorja za Bližnji vzhod in Severno Afriko pri Amnesty International.
V lanskem letu smo bili priča tudi valu usmrtitev protestnikov, uporabnikov družbenih omrežij in ostalih dejanskih ali domnevnih disidentov, ki so na sodišču pristali zaradi dejanj, ki jih ščiti mednarodno pravo človekovih pravic. Obtoženi so bili »žaljenja preroka«, »odpadništva«, pa tudi nejasnih obtožb »sovražnosti proti Bogu« (moharebeh) in/ali »pokvarjenost na Zemlji«
»Protestniki, disidenti in pripadniki zatiranih etničnih manjšin so bili usmrčeni, saj so oblasti uporabile smrtno kazen za sejanje strahu v javnosti in za zatiranje tistih, ki se z njo ne strinjajo. Če ne bo odločnega globalnega odziva, bodo iranske oblasti dobile pogum, da v prihodnjih letih povsem nekaznovano usmrtijo še na tisoče ljudi,« je dejala Diana Eltahawy.
»Naše šokantne ugotovitve o nenehnem napadu iranskih oblasti na pravico do življenja kažejo, kako zelo je potrebno, da mednarodna skupnost pritisne nanje in zahteva takojšen moratorij na vse usmrtitve. Medtem ko Svet ZN za človekove pravice ta teden glasuje o obnovitvi mandatov Misije za ugotavljanje dejstev o Iranu in posebnega poročevalca za Iran, je ključnega pomena sporočiti iranskim oblastem, da bo njihovo katastrofalno ravnanje na področju človekovih pravic še naprej pod mednarodnim nadzorom. Mednarodni neodvisni mehanizem za preiskovanje in zagotavljanje odgovornosti mora obstati, da se lahko zbirajo in analizirajo dokazi o zločinih po mednarodnem pravu.«
Revolucionarna sodišča so sprejela 520 (61 %) smrtnih obsodb, izvršenih leta 2023. Ta sodišča so pristojna za širok spekter dejanj, vključno s kaznivimi dejanji, povezanimi z drogami, ki jih oblasti obravnavajo kot kazniva dejanja »državne varnosti«. Sodišča niso neodvisna, delujejo pod vplivom varnostnih in obveščevalnih organov in za obsodilne sodbe redno uporabljajo izsiljena priznanja, pridobljena z mučenjem, na skrajno nepoštenih in skrajšanih sojenjih.
Osupljivo povečanje usmrtitev, povezanih z mamili
V veliki meri je porast števila usmrtitev leta 2023 posledica zaskrbljujoče, smrtonosne spremembe iranske politike proti drogam po vzponu Ebrahima Raisija na predsedniški položaj in imenovanju Gholamhosseina Eje'ija za vodjo pravosodja v letu 2021.
Amnesty International je analizirala uradne izjave najvišjih izvršilnih in pravosodnih organov, v katerih so javno kritizirali reforme zakona o boju proti mamilom iz leta 2017, zaradi katerih se je v letih med 2018 in 2020 dramatično zmanjšalo število usmrtitev, povezanih z drogami. Pozivali so k večji uporabi smrtne kazni za boj proti drogam.
Ta uradna stališča so se od leta 2021 prevedla v grozljivo povečanje s 481 usmrtitvami, povezanimi z drogami, v letu 2023, kar predstavlja 56 odstotkov skupnega števila usmrtitev. To pomeni 89-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022, ko je bilo zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami, usmrčenih 255 ljudi, in 264-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2021, ko je bilo zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami, usmrčenih 132 ljudi.
Iranska manjšina Baluči je leta 2023 predstavljala 29 odstotkov (138) usmrtitev, povezanih z drogami, čeprav predstavlja le približno pet odstotkov iranskega prebivalstva. Podatek razkriva diskriminatorni učinek strategije oblasti proti mamilom na najbolj marginalizirane in obubožane skupnosti.
Posamezniki, ki so bili usmrčeni zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami, so bili pogosto kruto umorjeni na skrivaj, ne da bi predhodno obvestili družine in odvetnike.
Brez nujnega ukrepanja mednarodne skupnosti se bo število usmrtitev, povezanih z drogami, še naprej povečevalo, medtem ko si sodna, zakonodajna in izvršilna veja oblasti nenehno prizadevajo za uveljavitev novega smrtonosnega zakona proti mamilom, ki bi, če bi bil sprejet, še povečal število usmrtitev za kazniva dejanja, povezana z drogami.
Usmrtitve kot orodje političnega zatiranja
Skozi leto 2023, po vstaji Ženske, življenje, svoboda od septembra do decembra 2022, so iranske oblasti povečale uporabo smrtne kazni tudi kot orožja za zatiranje nestrinjanja.
Leta 2023 so oblasti usmrtile šest moških v povezavi z vstajo leta 2022 in enega moškega v zvezi z vsedržavnimi protesti novembra 2019. Najmanj sedem ljudi je bilo obsojenih na smrt in jim neposredna grozi usmrtitev v povezavi z vstajo leta 2022 in protesti novembra 2019.
Zaradi povečanja števila usmrtitev so zaporniki, ki čakajo na smrt, začeli tudi gladovno stavkati in javno prosijo za posredovanje, da se ustavi njihova usmrtitev.
Maja 2023, nekaj dni pred njihovimi usmrtitvami po skrajno nepoštenih sojenjih, so protestniki iz zapora pretihotapili sporočilo, v katerem so prosili za pomoč, zapisali so: »Prosim, ne dovolite jim, da nas ubijejo.«
28. januarja 2024 je druga skupina obsojenih na smrt napisala odprto pismo, v katerem je napovedala gladovno stavko in prosila za podporo, da bi jim rešili življenja. »Morda bo z vašo pomočjo te usmrtitve mogoče ustaviti. Kakorkoli že lahko, bodite naš glas ...«
Usmrtitve ljudi, ki so bili aretirani kot otroci
Lansko leto je zaznamovalo tudi šokantno stopnjevanje uporabe smrtne kazni pri mladoletnih prestopnikih, z usmrtitvami 17-letnega fanta in štirih mladostnikov, ki so bili obsojeni za zločine, ki so se zgodili, ko so bili mlajši od 18 let.
Hamidreza Azarija so aretirali, ko je bil star komaj 16 let, in ga usmrtili manj kot sedem mesecev pozneje po skrajno nepravičnem sojenju, ki so ga pospešili organi pregona. Iranske oblasti so v domačih medijih brez sramu napačno predstavile njegovo starost kot 18 let, da bi se izognile odgovornosti za kršenje mednarodnega prava. Ta namreč prepoveduje izrek smrtne kazni osebam, ki so bile v času zločina mlajše od 18 let.
V zadnjih mesecih so oblasti zavajajoče promovirale novo direktivo vodje pravosodja kot korak k »nadaljnjemu zmanjšanju« smrtnih kazni za mladoletne prestopnike. Vendar pa analiza Amnesty International razkriva, da direktiva ne obravnava dolgotrajnih pomanjkljivosti v mladoletniških zakonih in ponovno potrjuje diskrecijsko pravico sodnikov, da mladoletne prestopnike obsodijo na smrt po napačnih ocenah zrelosti.
Amnesty International je iranske oblasti večkrat pozvala, naj spremenijo 91. člen islamskega kazenskega zakonika, da bi v vseh okoliščinah odpravili smrtno kazen za zločine, ki jih zagrešijo otroci.
Ozadje
Iranske oblasti nočejo dati javnih statističnih podatkov o smrtnih obsodbah in usmrtitvah. Za beleženje števila usmrtitev, izvedenih leta 2023, je Amnesty International tesno sodelovala s centrom Abdorrahman Boroumand, pri čemer je črpala iz odprtih virov, vključno s poročili državnih medijev, neodvisnih medijev in organizacij za človekove pravice. Amnesty je pregledala tudi dnevnike usmrtitev Iran Human Rights Network in Kurdistan Human Rights Network.
Smrtna kazen je skrajno kruta, nečloveška in ponižujoča kazen. Amnesty International nasprotuje smrtni kazni v vseh primerih brez izjeme, ne glede na naravo ali okoliščine kaznivega dejanja; krivdo, nedolžnost ali druge lastnosti posameznika; ali način, ki ga država uporablja za izvedbo izvršbe.
