V četrtek je francoska skupščina v prvem branju s 44 glasovi za in dvema proti odobrila zakon, ki prepoveduje diskriminacijo zaradi »oblike, barve, dolžine in teksture las«. Predlog zakona mora obravnavati še senat, kjer pa ima večino konservativna desnica, ki zakonu ni naklonjena.
Podobni zakoni že obstajajo v 24 ameriških zveznih državah, ne pa na zvezni ravni. Po lanski študiji v ZDA dve tretjini temnopoltih žensk pravita, da si pred pogovorom o zaposlitvi spremenita frizuro. Takšna študija ne bi bila mogoča v Franciji, kjer so statistike, ki temeljijo na rasni ali etnični pripadnosti, prepovedane. Spletna stran televizije France24 trdi, da gre pri prepovedi diskriminacije zaradi las tudi za blondinke, ki si pred pogovorom o zaposlitvi pogosto pobarvajo lase, in plešaste moške, ki imajo 30 odstotkov manj možnosti, da napredujejo v karieri. Žrtve predsodkov naj bi bili tudi rdečelasci.
Zaradi kitk ob službo
V ZDA je v zakonih o prepovedi diskriminacije zaradi frizure pogosto omenjen rasizem, kar pa ni predvideno v sedanjem francoskem predlogu zakona. A najbrž gre tudi v Franciji pri diskriminaciji žensk, ki imajo na primer kitke, pogosto za rasizem oziroma za zavračanje afriške kulture, to je za »zavzemanje za normalnost«, kot nekateri razumejo kulturo belcev. Sicer so Francozi kot nekdanja kolonialna velesila precej odprti do tujih kultur, kar se kaže tudi v tem, da imajo na jedilniku radi afriške, azijske in karibske jedi. Vendar rasizem v Franciji obstaja, saj delodajalci pogosto nočejo zaposlovati mladih iz revnih predmestij, ki so po rodu večinoma iz islamskega dela Afrike.
Sedanji predlog zakona o prepovedi diskriminacije zaradi frizure je predlagal 49-letni Olivier Serva, temnopolti sredinski poslanec z Guadeloupa, francoskega otočja v Malih Antilih. Diskriminacija zaradi zunanjega videza je v francoski zakonodaji že prepovedana, a Serva pravi, da ni izrecno omenjena diskriminacija zaradi las. Kot primer navaja stevardeso, ki je morala po desetih letih sodnega postopka na koncu na prizivnem sodišču dokazovati, da je žrtev diskriminacije, ker je imela spletenih več kitk.
Vendar nekateri politiki desnice menijo, da je novi zakon odveč, saj da zakon, ki prepoveduje diskriminacijo zaradi telesnega videza, pomeni tudi prepoved diskriminacije zaradi las, in da tu ni pravne praznine.
»Videti je umazano in divje«
S tem, da sedanji zakon ni dovolj konkreten glede las, se strinja tudi 26-letna temnopolta vplivnica Kenza Bel Kenadil, ki je v civilni družbi glavna zagovornica novega zakona: »Če bi sedanji zakon zadostoval, se ne bi dogajalo, da nas zaradi las zavračajo pri zaposlovanju.« Vprašala se je tudi, zakaj so morale do leta 2022 temnopolte stevardese družbe Air France nositi lasuljo, da bi skrile svoje spletene lase. Bel Kenadilova se že vrsto let na družbenih omrežjih bori proti diskriminaciji zaradi las. Zadeva je vsekakor aktualna, saj ima na instagramu 256.000 sledilk, seveda temnopoltih Francozinj.
Zaradi svoje izrazite afrofrizure je Bel Kenadilova že v srednji šoli postala tarča pripomb svojih sošolcev. Ko je s 17 leti začela delati, ji je šef glede frizure dejal: »To ni profesionalno, videti je umazano in divje.« Pozneje je postala hostesa v hotelu in direktor ji je dal na izbiro: »Ali greš takoj domov in si spremeniš frizuro ali pa ne prideš več delat.« V solzah je šla domov in si lase spletla v kito. »Nisem razumela, zakaj bi lahko bili moji lasje moteči pri mojem delu,« je dejala za televizijo France24.
Kenza Bel Kenadil kot argument za zakon Oliverja Serve navaja tudi, da tisti, ki morajo zaradi pritiska delodajalca ali okolice spremeniti svojo frizuro oziroma lase, pri tem pogosto uporabljajo kemična sredstva, ki so zdravju škodljiva.
