Srednja Dalmacija
Prva asociacija je zagotovo Split, s svojo 1700 let staro Dioklecijanovo palačo. Kmalu zatem pa na vrsto posebnosti že trka sončni Hvar. Za tiste, ki želijo zaobiti klasiko, je vabljiva vasica Sveta Nedjelja, ki se nahaja na južni obali otoka. Njeno ime je s svojimi vini, zlasti plavcem, na celino in kasneje v svet ponesel eden izmed največjih, če ne kar največji hrvaški vinar, Zlatan Plenković. Njegovi vinogradi slovijo po tem, da imajo pogled na morje, njegova vinska klet pa je v jami pod gladino morja. Navdušeni nad skoki v morje vedo, da je simbol, zlati otok, tudi odlična odskočna deska. Pred sončno pripeko vabijo tako rekoč vsa mesta – opevani so seveda Trogir, Omiš, Makarska, otoka Brač in Šolta … Preskočiti pa ne gre tudi Malakološkega muzeja v centru Makarske. Čaka vas najbolj znana hrvaška kolekcija školjk, ki vsebuje več kot 3000 eksponatov!
Severna Dalmacija
Ko pomislimo na Zadar, zaslišimo tamkajšnje morske orgle, ki z valovi ustvarjajo melodije. Gre za unikaten zvočni umetniški predmet in eksperimentalni glasbeni inštrument, ki ustvarja čudovite zvočne melodije z uporabo samo kotalne moči morskih valov. Po Unescovi zaščiti izstopa tudi Šibenik, samo pet mest na svetu ima dva Unescova spomenika. Šibenik je eden izmed njih. S tem se lahko pohvalijo samo še London, Berlin, Peking in New Delhi. Spomenika, ponos Šibenika, sta katedrala sv. Jakoba, za katero so potrebovali več sto let, da so jo dokončali, in utrdba sv. Nikole. Vsekakor ne gre preskočiti nacionalnega parka Krka, enega izmed osmih narodnih parkov na Hrvaškem. Sedem slapov in nešteto brzic, vodnih zaves ter jezer simbolizira to prekrasno naravno kraško znamenitost.
Južna Dalmacija
Dalmacija nadaljuje Unescovo zgodbo v Dubrovniku, mestu kulture, ki ga ščiti 1940 metrov mestnega zidu s številnimi trdnjavami. Dubrovnik je nekaj posebnega: Dubrovniška republika je bila prva evropska država, ki je ukinila suženjstvo. Prva, ki je priznala Združene države Amerike kot suvereno državo. V Dubrovniku so prvi na svetu uvedli karanteno. To je le nekaj zanimivih dejstev iz bogate zgodovine tega mesta. Danes v atriju palače Knežji dvorec odmevajo koncerti klasične glasbe, dramske izvedbe na tradicionalnih Dubrovniških poletnih igrah pa boste našli na odru Lovrijenca – trdnjave, ki se nahaja na 37 metrov visoki pečini. Takoj za Dubrovnikom je med najbolj obiskanimi otok Korčula, ki slovi po plesu z meči, t. i. moreška ter melodijah klapskega petja, uvrščenega na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Tudi polotok Pelješac se lahko pohvali s svojevrstnim presežkom: s 5,5 kilometra obrambnega zidu velja za največji in najdaljši kamniti zid v Evropi. Obzidje se ponaša tudi s petimi trdnjavami (prav v vsaki je bila cerkev) in kar 40 obrambnimi stolpi. Sicer pa so Pelješčani verjetno najbolj ponosni na dingač. Jugoslavija je dingač leta 1961 zaščitila z ženevsko konvencijo, s čimer je postalo prvo zakonsko zaščiteno hrvaško vino. Ponosni, kot Hrvati so, pravijo, da je Pelješac vinogradniško čudo. Turiste pa privabljajo tudi filmi. Dalmacija, zlasti Dubrovnik, je na račun serije Igre prestolov pridobila na sto tisoče turistov, ti pa so ji prinesli milijone.
