Vas zanima, kaj imajo na meniju Nasini astronavti? Če se bodo zvezde poravnale, bi se med jedmi znal najti tudi slovenski ješprenj s suhimi hruškami, orehi in dimljenim tofujem. Ričet iz teh sestavin je na Nasino mednarodno tekmovanje prijavila ekipa, ki jo tvorita študenta živilstva in prehrane na BIC Ljubljana Anže Jarc in Mark Jeraj pod mentorstvom predavateljice Katarine Smole ter študenta gostinstva in turizma Hana Wolf in Aljaž Ritmanič pod mentorstvom inštruktorja Andreja Molka. V finalnem izboru se bodo pomerili proti devetim šolam iz ZDA. Končna odločitev, katera jed bo potovala z astronavti v vesolje, bo padla 17. aprila v Johnson Space Centru v Houstonu, Texasu. Slovenski zajtrk za astronavte bodo danes predstavili tudi na dogodku Inštituta Jožefa Stefana ob 11. uri v Reaktorskem centru Podgorica.
Tema letošnjega Nasinega tekmovanja je bila priprava zajtrka slanega okusa, ki naj bi vseboval vsaj eno vrsto zelenjave. Tekmovalci so ob tem morali upoštevati tudi druge prehranske zahteve. Zaradi posebnega mikro gravitacijskega okolja v vesolju imajo astronavti namreč veliko prehranskih omejitev. Študentje BIC Ljubljana so v prvem krogu tekmovanja sicer pripravili dve jedi. Poleg ričeta še pirine bučne štruklje s puranom in ricotto. Na koncu je komisijo prepričal prav ričet.
Katarina Smole, predavateljica na BIC Ljubljana, je pojasnila, da so od začetne ideje do končnega izračuna natančne sestave jedi minila dva meseca. »Idejno smo se malo naslonili na tradicionalno slovensko enolončnico ričet. Z izborom surovin (razen tofuja) smo želeli predstaviti tudi slovensko kakovost živil (fižol sivček, suhi krhlji hruške viljamovke, slovenski orehi …),« je povedala. Nastal je ričet s suhimi hruškami, orehi in dimljenim tofujem. Upamo, da ga ponese tudi v vesolje!«
Smoletova je izpostavila še, da so bili pri pripravi jedi pozorni še na vnos maščob, predvsem nasičenih maščobnih kislin, prehranskih vlaknin in soli. »Vsaka prehranska zahteva je terjala izbiro prave surovine, česar smo se lotili z veliko natančnostjo,« pojasnjuje. »Izbira osnovnih surovin je bila izredno premišljena in osredotočena na oteženo prebavo astronavtov, močno zmanjšan vnos soli, oteženo okušanje in vonjanje jedi, ugodno tehnološko pripravo jedi za uživanje v mikro gravitacijskem okolju … Vodilo končnega recepta za jed je bilo enostavno, prehransko ugodno, kakovostno in okusno.«
