Seveda ni prav, če mečejo petarde ljudem pod noge in zganjajo druge bedarije, ampak mislim, da se moramo v tej situaciji vprašati več stvari. Zakaj se zbirajo v gostinskem obratu s hitro prehrano? Zakaj ni več mladinskih centrov? Zakaj ni prostorov, ki bi bili resnično namenjeni mladim? Ko je lani po spletu zakrožil posnetek medvrstniškega nasilja v Celju, se mi je zdelo zelo povedno, da se je to zgodilo na strehi veleblagovnice. Kajti medvrstniško nasilje ni nekaj novega. Naša generacija je bila, denimo, zelo nasilna. Odraščali smo konec osemdesetih. Prebujala se je nova država, a prebujal se je tudi nacionalizem. Včasih smo bili zato srhljivo brutalni drug do drugega. Prav tako se mi ni zdelo nenavadno, da so nasilje nad dekletom v Celju posneli, saj dandanes velja logika, da se dogodek ni zgodil, če ga nisi posnel. Morda me je še najbolj šokiralo, kje se je vse skupaj dogajalo. Mislim, da so bili na strehi veleblagovnice zato, ker nimajo biti kje drugje. Upam, da v Celju in drugje čim prej odprejo nove prostore, kjer se bodo mladi lahko zbirali. x Nedelo
Nepreslišano: Dan Podjed, antropolog
Ljudje moje generacije se zgražajo, da mladi cele dneve preživijo doma pred zasloni in da se nič več ne družijo. A takoj ko gredo ven, se začnejo zgražati nad tem, da se družijo in so glasni. To zgražanje nas spremlja že tisočletja. Že Sokrat je govoril, da mladi ne spoštujejo avtoritete, da sedijo križem rok in da samo govorijo, namesto da bi delali. Zdi se, da se do danes ni nič spremenilo.
dr. Dan Podjed, kulturni antropolog
