Razstavo Umetniška zbirka Kroples, ki jo je oblikovno zasnoval Ranko Novak, je koordinirala dr. Alenka Simončič iz Narodne galerije in je od sinoči prvič na ogled širši javnosti. Urejena je kronološko, razvojni lok pa teče od bidermajerja in meščanske krajine globoko v 20. stoletje; pri tem so postavljalci upoštevali povezanost umetnin in ikonografijo, kot so krajinski prizori, narodopisni motivi, figure pri intimnih opravilih, tihožitja, dela s prvinami simbolizma, ekspresionizma in nove stvarnosti ter »zmernega modernizma«.

Zbirka, ki dopolnjuje zbirko Narodne galerije

Direktorica Narodne galerije dr. Barbara Jaki pravi, da ni ravno pogosta praksa, da bi v Narodni galeriji razstavljali zbirke zasebnih zbirateljev; v zadnjih letih so razstavili le dve, ZbirkoCrowther-Oblak – viktorijanska umetnost leta 2015 ter Kolekcijo Vugrinec – hrvaška moderna leta 2017. »Lastniki se navadno ne odločajo predstavljati svojih celotnih zbirk javnosti in se izpostavljati. Spoštujemo njihove želje, sploh ko si izposojamo posamezne umetnine za razstave,« dodaja direktorica. Tudi lastnik zasebne umetniške zbirke Kroples Stane Kropušek se doslej ni javno izpostavljal. Za zbirko so vedeli le redki.

Direktorica ocenjuje, da je zbirka dragocena in kakovostna ter glede na zastopanost avtorjev dopolnjuje Stalno zbirko umetnosti na Slovenskem, ki je na ogled v Narodni galeriji: »Med drugim vidimo delo Panorama z DobračaMarka Pernharta, ki v dolžino meri 5,5 metra, sestavljajo pa jo štiri posamezne slike. Izpostavila bi tudi sliko Pred porokoIvana Groharja iz zgodnjega obdobja, nastala je leta 1897, za katero se je izgubila sled, ko jo je sam prodal v Zürich, ter sliko PravljicaFerda Vesela, ki jo je leta 1904 razstavil na razstavi na Dunaju pri Miethkeju. Pomembna so tudi zgodnja dela Zorana Mušiča, na primer cvetlični tihožitji in oslički.«

Estetski užitek

Stane Kropušek zbira umetnine iz čistega veselja do umetnosti. Zbirka nastaja že več kot 25 let. »Zbiralec postaneš tako, da imaš v srcu nekaj, kar te vleče k lepemu, kar si želiš imeti in ob tem uživati. Pravi zbiralec stremi k vedno višji kakovosti in pri pridobivanju in iskanju prioritizira umetnino, ki je redka in posebna,« pravi galerist Franci Novak iz ljubljanske Galerije Novak, ki je Kropušku svetoval in sooblikoval umetniško zbirko. »Pri nakupu primernih umetniških del in ustvarjanju zbirk svetujemo tudi drugim zbiralcem, še posebno skrb posvečamo mladim in zbiralcem, ki so na začetku svoje zbiralske poti.«

Zbiralec slike zbira, zbirke, ki potem nastanejo, pa so različne kakovosti. »Zbirka, ki jo je ustvaril Kroples, ni samo impozantna in izvrstne kakovosti, je plod dolgoletnega in načrtnega zbiranja. Pri tem sem Kropušku pomagal tako s strokovnim znanjem kot tudi z informacijami o umetninah, ki so se pojavile na trgu. Ker delujem na galerijskem področju že več kot trideset let, imam potrebne informacije in dostop tako do zbiralcev kot do posameznikov, do kakovostnih umetniških del doma in v tujini. Umetnine sva vedno izbirala skupaj, z mislijo na celotno zbirko.«

Odveč je pomislek, da je med umetninami, ki so zdaj na ogled v Narodni galeriji, tudi kakšen ponaredek, zagotavljajo v galeriji Novak. Vse slike imajo provenienco, certifikat in vso potrebno dokumentacijo. Vsako sliko, preden jo kupijo, posebej preverijo, se posvetujejo s strokovnjaki za posameznega avtorja, restavratorji, če je potrebno, pridobijo tudi mnenje sodnega cenilca.

Fokus na slovenskih avtorjih

Galerist Novak je prepričan, da ima zbirka muzejsko in galerijsko vrednost, čemur je, kot že rečeno, nenazadnje pritrdila tudi direktorica Narodne galerije dr. Barbara Jaki, ki si jo je ogledala na lastnikovem domu – v gradu, kjer prebiva, obkrožen z umetninami. »Vsakdo, ki je imel priložnost in privilegij, da si jo je ogledal pri lastniku doma, je bil impresioniran,« zagotavlja Novak.

Na vprašanje, kolikšna je vrednost celotne zbirke, ki naj bi bila precej obsežna, galerist Novak odgovarja: »Vedno se postavljajo vprašanja, koliko nekaj stane, kar je napaka. Na prvo mesto je treba dati kakovost, kar vsak pravi zbiralec išče. Zbirka, ki je na ogled v Narodni galeriji, je rezultat takšnega razmišljanja. Seveda je treba imeti sredstva za nakupe, dejstvo pa je, da so v našem prostoru pomembne umetnine dosegljive tudi vsem nam. Res dobro umetnino lahko kupite za primeren denar, če to primerjamo s tujino. Nekateri ljubitelji umetnosti razmišljajo, ali bi v svojo zbirko vključili tudi dela tujih avtorjev, domnevno zvenečih imen. Vendar se lahko hitro ujamemo v zanko: ali lahko kupimo za primeren znesek dela najboljšega Francoza, Američana, Italijana? Odgovor je, žal, ne. Zneski tovrstnih del gredo v sedemmestne številke. Lahko pa kupimo najboljša slovenska dela.« Razstava bo na ogled do 14. julija.