In drugič, Golobov gambit z Andrejo Katič je bil res mojstrska poteza. Kadrovanje je izpadlo, kot da je kandidatko za ministrico izbral on sam – ne pa SD, ki jim ta resor kao pripada. (Resno: v čem je fora, da ima socialdemokracija čéz pravosodje?) Obenem pa je kot šef dovolil koalicijski partnerici še naprej uživati reputacijske sadove njenega fevda. Zvito od premiera pa je to bilo tudi zato, ker je cela Slovenija vedela, da Andreja Katič ni bila njegova prva izbira. Niti pred slabima dvema letoma, ko je kot mandatar sestavljal vlado – in se na koncu (hvala bogu) odločil za DŠP –, niti zdaj, ko je bilo treba najti zamenjavo.
Zdi se torej, kot da je Golob požegnal Katičevo faute de mieux. S tem pa ji je odvzel del kompetentnosti, ki jo bo kot ministrica v tem resorju rabila še obilo – in ki jo bo moral predsednik vlade sam kompenzirati. In veste kaj? Z veseljem jo bo kompenziral. Premier ni hotel sam začasno prevzeti resorja, ampak točno to, da ga je prevzel, se mu je zdaj posrečilo. Ker je na ta ne nepomembni položaj inštaliral pravega proxyja iz prave stranke. Večer
