Pri pripravi lestvice, za katero poudarjajo, da ni seznam najbogatejših Slovenk in Slovencev, so pregledali, katera podjetja med največjimi 500 družbami v državi po prodaji so v lasti podjetnic ali podjetnikov, katera podjetja od 501. do 600. mesta so v čakalnici, da pridejo med top 500 največjih, in katere velike podjetniške skupine so v lasti podjetnic ali podjetnikov, in sicer po konsolidiranih prihodkih. V zadnjih letih je slovensko gospodarstvo doživelo velik vzpon podjetništva in s tem preobrazbo. Med 500 največjimi slovenskimi podjetji po prodaji je 141 takšnih, ki so v lasti podjetnic ali podjetnikov, med prvih 600 pa že 189. To pomeni, da je dobra tri desetletja po osamosvojitvi skoraj tretjina največjih podjetij v Sloveniji v lasti takšnih podjetnic ali podjetnikov, ki so še leta 1991 poslovali kot obrtniki, delali v »garaži« ali pa so se v podjetništvo podali celo bistveno pozneje.
Na vrhu Belektron Boštjana Bandlja
Prvo mesto na lestvici je z velikim naskokom pripadlo podjetju Belektron Boštjana Bandlja, ki je po prodaji največje slovensko podjetje v lasti podjetnika. V letu 2022 je imelo 3,164 milijarde evrov prihodkov. Drugo mesto zaseda Orbico lastnika Branka Roglića s 329 milijoni evrov prodaje. Na tretjem mestu je podjetje Moro & Kunst lastnice Irene Kunstelj Moro z 242 milijoni evrov prodaje. Po konsolidiranih prihodkih je največja podjetniška skupina Adventura Investments, ki je v lasti Darka Martina Klariča in njegovega sina Tilna Klariča. Ta ima denimo v podjetju Big Bang na dvanajstem mestu lestvice več kot 56-odstotni delež. Največje podjetniške skupine po vrednosti sredstev in kapitala so sicer v lasti podjetnic ali podjetnikov, ki so že dolgo na podjetniški sceni. To so med drugimi Igor Akrapovič (Akrapovič), Izet Rastoder (Rastoder), Bogomir Strašek (KLS Ljubno, zlata gazela 2011), Alenka Žnidaršič Kranjc, Aleš Mozetič in Alenka Mozetič Zavrl (Don Don, regijska gazela 2017).
Čeprav večina slovenskih podjetnikov, ki imajo v lasti velika podjetja, še vedno ubira poti organske rasti, jih je kar nekaj, ki so že pravi investitorski mački. Investirajo namreč v zelo različne panoge, in ne le v tisto, ki jo najbolj poznajo. Takšna je denimo Adventura Investments lastnikov Klarič. Podobno že leta v različna podjetja investirajo Franc Frelih, Aleksander Jereb, Alenka Žnidaršič Kranjc, Marjan Batagelj in po novem tudi Damir Popović (IMP Pumps, zlata gazela 2023). Na lestvicah največjih podjetnikov je še vedno zelo malo podjetnic. Najvišje pri vrhu na tretjem mestu je Irena Kunstelj Moro z družbo Moro & Kunst. Med bolj znanimi so še Alenka Mozetič Zavrl (Don Don), Tanja Skaza (Plastika Skaza, zlata gazela 2014), Alenka Žnidaršič Kranjc ... Večina med njimi je solastnic v družinskih podjetjih. Prav družinska podjetja utegnejo biti zibelka nove generacije podjetnic, saj kar nekaj hčera prevzema različne odgovorne funkcije. Četudi so v manjšini, pa je kar nekaj manj znanih podjetnic, ki so v solastniški vlogi.
Mnogi z več kot tisoč zaposlenimi
Mnoga podjetja danes zaposlujejo že več kot tisoč ljudi. Takšno ni le Akrapovič, ki je edino samostojno podjetje z več kot tisoč zaposlenimi. Treba je upoštevati vsa podjetja, ki so v lasti posamezne podjetnice ali podjetnika. Tako jih več kot tisoč zaposlujejo tudi družbe v (so)lasti Darka Martina Klariča, Damirja Popovića (IMP Pumps), Alenke Žnidaršič Kranjc, Franca Freliha, Aleša Mozetiča in Alenke Mozetič Zavrl (Don Don). Med podjetji, ki najbolje plačujejo svoje zaposlene, se pogosto pojavljajo farmacevtske in državne družbe ter tiste, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo. Če upoštevamo, da imajo vsaj sto zaposlenih, so na tem seznamu Medis, Riko, Calcit, BTS Company, RLS (zlata gazela 2015), Orbico, Ledinek Engineering, Dewesoft (zlata gazela 2012), Pirnar, Kovis … Še en dokaz, da so nišni šampioni pravi recept za hitrejši razvoj slovenskega podjetništva in gospodarstva.
Seznam največjih podjetij po statističnih regijah kaže, da ni niti ene slovenske regije, v kateri ne bi bilo vsaj enega močnega, velikega podjetja ali skupine v lasti podjetnic ali podjetnikov, celo v najmanjših regijah: Cablex-M, Kovis, Zrno, Euroforest, Mi Oskrba, Plama-pur, Termoplasti-Plama, Trgograd, Dewesoft, Avtohiša Malgaj, GMT (bronasta gazela 2011 in srebrna gazela 2012) in Bagatel & Co. Namesto ugašajočih podjetniških zvezd nastajajo nove, in to v isti panogi. Skupina Tuš (Engrotuš, zlata gazela 2005) Mirka Tuša je v težavah, v zadnjih letih pa je v severovzhodni Sloveniji zraslo zasebno trgovsko podjetje Jagros (nominirano za regijsko gazelo 2010) v lasti družine Jager, ki je že med največjimi podjetji in skupinami v Sloveniji. Morda kako ime na lestvici manjka, vendar je razlog ta, da so bila podjetja razdeljena mlajši generaciji ali pa so investirali v nakup podjetij v tujini. Tak primer je skupina Roto družine Pavlinjek (Roto Pavlinjek, regijska gazela 2010). Drugi pa so prodali svoja podjetja in investirajo v nove naložbe (Pipistrel Iva Boscarola).
