Pariz je po zaslugi referenduma postalo prvo evropsko mesto, ki bo uvedlo višjo parkirnino za športne terence. Nov ukrep bi lahko začel veljati septembra letos, voznikom kontroverznih vozil pa bo naložil trikratnik siceršnjih parkirnin. V centru mesta bodo morali za uro parkiranja plačati 18 evrov, v preostalih predelih mesta pa 12 evrov na uro. Kritiki težkih in predimenzioniranih vozil, ki so bila izhodiščno zasnovana za vožnjo po brezpotjih, danes pa pogosto služijo le kot modni dodatek mestnih elit, izid referenduma slavijo kot zmago.
Zmagi pariških kritikov športnih terencev je treba sicer dodati nekaj opomb. Referendumska zmaga namreč ni bila zelo izrazita. Za dvig parkirnin so v volilni komisiji prešteli 54,6 odstotka glasovnic, ni pa jim bilo treba šteti zelo intenzivno. Referenduma se je namreč udeležilo vsega 5,7 odstotka vseh upravičenk in upravičencev. Gre torej za skromne številke, ki ne kažejo, da bi šlo za perečo problematiko. K zmagi, ki jo je razglasila pariška županja Anne Hidalgo iz vrst Socialistov, je treba dodati še, da je bil referendumski predlog zelo kompromisarski. Daleč od tega, da bi odvračal prebivalce mesta od nakupa športnih terencev. Še dlje pa od omejevanja njihove uporabe v mestu.
Točna definicija ukrepa se glasi, da višje parkirnine veljajo za osebna vozila na notranje izgorevanje ali hibridna osebna vozila, težja od 1,6 tone, ter električna vozila, ki so težja od dveh ton. Višje parkirnine pa bodo veljale predvsem za turiste in dnevne delavske migrante. Iz ukrepa so namreč izvzeti prebivalci mesta s parkirnimi dovoljenji, poslovneži, zdravstveni delavci ter invalidi. Vsaj poslovneže in zdravnike bi po predsodkih verjetno najhitreje uvrstili med običajne osumljence nepotrebnega šminkiranja s športnimi terenci po mestu, zato ni jasno, zakaj bi bili pravzaprav iz ukrepa izvzeti? Koliko »gorskih zdravnikov« je dnevno v Parizu in kako zmogljiv in velik avto potrebuje poslovnež za prevoz aktovke? Pariški podžupan David Belliard iz vrst Zelenih sicer ocenjuje, da bi ukrep lahko zajel okoli 10 odstotkov vseh vozil v Parizu, kar naj bi letno v mestno blagajno prineslo dodatnih 35 milijonov evrov.
Za lase privlečena retorika o okolju
Nekoliko za lase je bila privlečena tudi retorika glede boja za čistejši zrak v mestu. To sicer deloma drži, a ta boj v resnici ne bi smel biti usmerjen proti težkim vozilom, temveč proti potratnim vozilom z velikimi količinami izpustov. Zlasti pri električnih športnih terencih gre za čisto sprenevedanje. Tudi če bi bili težki tri tone in bi imeli obupno učinkovitost električnega motorja, bi še vedno v mestu povzročali manj izpustov kot najbolj učinkoviti mali avtomobili na termični pogon. Tudi v širšem kontekstu v Franciji veliko večino elektrike (po podatkih iz leta 2022) proizvedejo z jedrsko energijo (63 odstotkov), 11 odstotkov s hidroelektrarnami, 9 odstotkov z vetrom in 4 odstotke s sončnimi elektrarnami. Fosilna goriva predstavljajo okoli 12 odstotkov proizvodnje. Delež se iz leta v leto zmanjšuje. Za povrh mnogi lastniki električnih ali hibridnih športnih terencev slednje polnijo na domačih sončnih elektrarnah. Okoljski vidik kritike sicer ni povsem zgrešen. Termični športni terenci res pokurijo več. Hkrati je za proizvodnjo teh vozil, tudi električnih, treba uporabiti več naravnih virov oziroma surovin.
Glavni razlog omejevanje športnih terencev v urbanih okoljih v resnici ne bi smel biti povezan z okoljem, temveč s kvaliteto življenja ostalih udeležencev v prometu. Športni terenci v mestih povzročajo večjo gnečo, zaradi večjih dimenzij pa postajajo obstoječa parkirišča tudi za ostale udeležence tesnejša. Zaradi teže bolj obrabljajo cestišča in povzročajo več hrupa ter vibracij med vožnjo. Prav tako zaradi velikosti zbujajo nelagodje med vsemi ostalimi udeleženci v prometu. Tudi zaradi varnostnih razlogov.
Večja varnost za voznika, manjša za vse ostale
Vozniki športnih terencev na to vrsto vozila med drugim prisegajo zaradi občutka večje varnosti in domnevno boljše preglednosti zaradi višjega položaja na cesti. Vsaj to drugo v resnici ne drži v celoti. Že res, da ima voznik boljši pregled nad dogajanjem v kolonah na vpadnicah ali na avtocesti. Ko zapelje v urbano okolje, v male mestne ulice, na parkirišča ali dovoze, kjer se igrajo otroci in švigajo male domače živali, ali celo na prehode za pešce, pa preglednost popolnoma izpuhti. Zlasti pri njadražjih in največji športni terencih masiven in dvignjen prednji deli vozil pogosto zastira pogled na to, kaj se dogaja pred nosom avtomobila. Mala zadnja okna ne omogočajo nikakršnega pregleda, kaj se dogaja zadaj. Brez vključenih kamer voznik pogosto nima nobenega občutka za neposredno bližino avta. Če je v igri še nekaj nepozornosti, so rezultati lahko katastrofalni. Raziskava iz ZDA je leta 2022 pokazala, da so športni terenci sicer udeleženi le v 14,7 odstotka vseh prometnih nesreč s pešci in kolesarji, so pa te nesreče kar v 25,4 odstotka primerov pomenile smrt pešca oziroma kolesarja. To je osemkrat večja smrtnost kot pri prometnih nesrečah pešcev in kolesarjev z običajnimi avtomobili.
Kritiki se proti športnim terencem v Evropi borijo, vse odkar se je pričela njihova popularizacija. Na nasprotni strani imajo hudega tekmeca. Avtomobilska industrija v popularizacijo športnih terencev od leta 2018 vlaga več sredstev kot v oglaševanje običajnih avtomobilov. Pogosto so proračuni za oglaševanje športnih terencev celo večji od oglaševalskega denarje vse preostale ponudbe znamke oziroma podjetja. Razlog je preprost. Veliki luksuzni avtomobili v cenah vsebujejo bistveno večje marže kot mali avtomobili, zato je tudi v interesu avtomobilske industrije, da se poveča prodaja zlasti v tem segmentu. To jim zelo uspeva. Na kritike in pozive po prepovedih ali omejitvah odgovarjajo s prepričanjem, da bi morali odločitev prepustiti potrošnikom.
Pariški ukrep je sicer kompromisarski, a gre glede na odmevnost novice pri nas in tudi drugod po svetu očitno za temo, ki ljudi zanima, in za problem, ki žulji veliko število prebivalcev evropskih mest. Bomo videli, če gre za prvi korak k spremembi trendov prodaje ali bolj pogumnemu ukrepanju v drugih mestih oziroma državah. Razplet pariškega referenduma naj bi pozorno spremljali v Londonu in še v nekaterih drugih evropskih prestolnicah. Po smrtni prometni nesreči, v kateri je voznik športnega terenca leta 2019 v Berlinu ubil štiri pešce, so k prepovedi teh vozil tedaj pozvali tudi Berlinčani, a so njihovi pozivi za zdaj ostali neuslišani. K prepovedi uporabe športnih terencev v urbanih okoljih pa so leta 2020 pozvali tudi v bruseljski nevladni organizaciji Evropski svet za transportno varnost (ETSC).
