Letošnji slogan odseva univerzalno hrepenenje po miru in solidarnosti med narodi, je pojasnil žirovniški župan Leopold Pogačar in dodal, da so Prešernove misli iz Zdravljice še kako aktualne ter izražajo našo kolektivno odgovornost za gradnjo bolj harmoničnega, pravičnega in mirnega sveta.
Opozoril je, da smo v svetu priča situacijam, ko žrtev postane rabelj in obratno. »Sprašujem se, kdaj, če sploh, se bomo iz zgodovine kaj naučili. Kot družba in posamezniki, tisti na položajih in tisti doma, v krogu družine in družbe smo dolžni ustvarjati mir in strpnost za nas in naše otroke. Vsi brez izjeme in izgovora, zakaj to ni možno,« je pozval.
Tej temi se je v svojem slavnostnem nagovoru posvetil tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Kot je dejal, Prešernov glasen poziv, ki smo ga vklesali tudi v nacionalno himno, daleč presega geografske, kulturne in politične meje Slovenije: »Ta verz kliče k svobodi, sodelovanju, toleranci, razumevanju raznolikosti, k boljšemu svetu pa tudi k pravici vsakega naroda, da si sodbo piše sam,« je dejal Lotrič.
Slovenci smo uspeli uresničiti sanje, ki jih je zapisal pesnik. »A četudi se zdi, da so naše tisočletne nacionalne sanje dosežene, nikakor ne smemo zaspati na lovorikah preteklosti,« je opozoril Lotrič in dodal, da moramo vedno znova vlagati napore v razmislek o prihodnosti, v iskanje odgovorov na vprašanje, kam kot narod želimo, kako v čim večji meri sprostiti znanje in razvojne potenciale naših ljudi, kako spodbuditi ustvarjalnost na vseh področjih ter kako dohitevati najrazvitejše in najboljše.
Glede Prešerna je dejal, da je bil naš največji poet vizionar in pogumen mož, saj se je postavil po robu splošnemu vzdušju takratne družbe, ki jo je po eni strani prežemal pohlep, po drugi strani pa prepričanje, da je slovenski jezik manjvreden in neprimeren za visoko literaturo. »To, po mnenju mnogih revno slovenščino, je povzdignil do najzahtevnejših pesniških form in jo s tem postavil ob bok drugim svetovnim jezikom,« je izpostavil Lotrič.
»Kultura in jezik sta nas skozi tisočletja ohranila kot narod«
Današnji praznik je tako dan spominjanja vsega, kar je Prešeren velikega dosegel v svojem življenju, predvsem na področju kulture, jezika in slovenstva. »Zraven pa se spominjamo vseh tistih, ki ustvarjajo na tem področju in analiziramo stanje duha, odnosa družbe in naroda do kulture ter iščemo rešitve za boljše pogoje,« je dejal Pogačar, ki je ocenil, da bi morala to biti prioriteta skozi vse leto, saj sta prav kultura in jezik tisto, kar nas je skozi tisočletja ohranilo kot narod.
Žirovniški župan je vesel, da bosta država oziroma ministrstvo za kulturo letos začela obnavljati in urejati območja Prešernove rojstne hiše, »tega za nas svetega prostora, kjer bomo Slovenci dobili urejeno zibelko slovenske kulture in kjer bomo tudi lokalci dobili novo priložnost za razvoj kulturnega turizma ter bomo skozi naš Zavod za turizem in kulturo Žirovnica ohranjali kulturno dediščino«.
Zaradi uresničitve dolgo želenega projekta kulturnega in interpretacijskega centra, ki bo v Vrbi ponudil še bolj temeljit vpogled v Prešernovo življenje in delo, bo v prihodnjih letih proslavljanje kulturnega praznika lahko še bolj prešerno, je prepričan tudi Lotrič.
Vrba je že sedaj zelo priljubljena destinacija Slovencev na kulturni praznik. Številni so danes v Vrbi prisluhnili osrednji slovesnosti, še več pa se jih je v Prešernovem rodnem kraju ustavilo preko dneva. Marsikdo je izkoristil priložnost, da kulturo poveže z rekreacijo, in se podal na pohod po Poti kulturne dediščine Žirovnica, ki poleg Prešernove povezuje še rojstne hiše Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna ter čebelnjak Antona Janše.
Preberite še:
Na obisku v Prešernovi rojstni hiši: Gospod intelektualec, ki je pikal kot čbelica
Na Prešernov dan v mestu pestro dogajanje
Recital na ljubljanskem Prešernovem trgu
Člani Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) pa so opoldne slovenski kulturni praznik počastili na ljubljanskem Prešernovem trgu z 38. tradicionalnim recitalom Prešernove poezije. Dogodek je na trg privabil številne, ki so uživali v interpretacijah članov različnih slovenskih gledališč in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture.
Predsednik ZDUS Boris Mihalj je v nagovoru ob kulturnem prazniku izpostavil, da poezija Franceta Prešerna že dolgo navdihuje in mobilizira ljudi k družbenim spremembam. »Njegov prispevek k občutku solidarnosti je motiviral naše ljudi, da so uveljavili odpornost in moč slovenske skupnosti. Njegovo pesniško delo je postalo temelj naše skupne kolektivne zavesti. Njegova Zdravljica, naš državni simbol,« je povedal.
Opozoril je, da čeprav umetnost morda ne nudi takojšnjih rešitev in čeprav prispeva k širšemu kulturnemu udejanjanju izbranih vrednot in prednostnih nalog družbe, zanjo in njene ustvarjalce »v skupaj izgrajeni državi ni posluha, stika, ne prostora«. »Vsakoletni državni praznik kulture je tako zgolj eden izmed dela prostih dni, ki na simbolni ravni slavi in časti identiteto skupnosti, pri čemer ostajajo srca državljanov hladna, misli toge. Je komemoracija umetnosti in kulturi. Je izkaz zaznanega političnega ozračja in splošnega zadovoljstva državljanov z njihovo vlado,« je bil kritičen Mihalj.
Recital je uvedla Zdravljica v interpretaciji dramskega igralca Aleša Valiča. Kot je poudarila Lucija Grm, ki je povezovala dogodek, gre za spontani recital, na katerem igralke in igralci recitirajo pesmi po lastnem izboru. Dramska igralka Polona Vetrih si je tako za današnjo priložnost izbrala prvega od Sonetov nesreče, nekdanji član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega Marko Simčič je recitiral Prešernovo Gloso, nekdanja članica Lutkovnega gledališča Ljubljana Alenka Pirjevec in samozaposlen ustvarjalec v kulturi Uroš Potočnik pa sta zbrane v duetu navdušila s Prešernovo Novo pisarijo.
Igralka Violeta Tomić, tudi nekdanja poslanka v državnem zboru, je nastopila s pesmijo Elegija svojim rojakom, iz Trsta pa je v Ljubljano prišel igralec in direktor Slovenskega stalnega gledališča Danijel Malalan, ki si je za to priložnost izbral Svetega Senana. Na podstavek Prešernovega spomenika se je povzpela tudi pesnica, pisateljica, igralka in šansonjerka Svetlana Makarovič, ki je recitirala pesem Pevcu.
Član Slovenskega mladinskega gledališča ter pogost interpret poezije in proze na Radiu Slovenija Blaž Šef je obudil spomin na Prešernovega prijatelja Matijo Čopa, članica Mestnega gledališča ljubljanskega Karin Komljanec si je za današnjo priložnost zbrala pesem Neiztrohnjeno srce, nekdanji član SNG Drama Ljubljana Tone Gogala je aplavz požel za interpretacijo Povodnega moža. Uvod v Krst pri Savici je recitiral dramski igralec Anže Zevnik, član Mestnega gledališča ljubljanskega Gašper Jarni in članica SNG Drama Ljubljana Vanja Plut sta nasmeške na lica priklicala z Od železne ceste.
