Ljudje, ki ne verjamejo v čudeže, so najbrž razočarani. Morda pa ne. Najnovejši se je zgodil na letošnjem Svetovnem ekonomskem forumu v Davosu v Švici, kjer že od leta 1971 poteka ta letni zlet svetovne elite. Od politične do milijarderske. Domislil se ga je nemški inženir in ekonomist profesor Klaus Schwab kot neprofitno fondacijo, ki naj bi povezala javni in zasebni sektor pri iskanju rešitev globalnih problemov. Udeleženci naj bi bili zavezani »izboljšanju stanja sveta«. Po eni od krajših razlag naj bi bil Schwabov cilj spodbujanje delničarskega kapitalizma.
Reševali bi probleme, ki so jih ustvarili
Zveni neverjetno, vendar je res. 250 milijonarjev in milijarderjev (veliko več prvih kot drugih) je v Davosu na svetovno politično elito naslovilo odprto pismo, v katerem so zahtevali, da uvede davek na bogastvo, da bi s tem pomagali pri financiranju boljših javnih storitev po vsem svetu. Prav ste prebrali. »Naša zahteva je enostavna: zahtevamo, da obdavčite nas, najbogatejše na svetu. To ne bi bistveno spremenilo naše življenjske ravni, ne bi prikrajšalo naših otrok in ne bi škodilo gospodarski rasti naših držav, bo pa skrajno in neproduktivno zasebno bogastvo spremenilo v naložbo za našo skupno demokratično prihodnost,« so napisali. Lepo, čeprav je za številne kritike že udeležba milijarderjev na forumu, ki je bila letos rekordna, sporna. Zakaj? Zaradi protislovja. Največje svetovne probleme povzročajo ravno milijarderji in elita, ki naj bi zdaj našli poti za njihove rešitev. Ena od stalnih kritik organizatorjev je, posebno zadnja leta, že na primer uvrščanje razprave o podobnih spremembah na dnevni red foruma, na katerega desetina udeležencev prileti v zasebnih letalih.
»Smo tudi ljudje, ki imamo največ koristi od statusa quo,« so »najbogatejši na svetu« še napisali v pismu z naslovom Ponosno bomo plačali (davek na bogastvo). Pišejo tudi, da je družbena neenakost po svetu dosegla prelomno točko in da vsak dan resneje ogroža ekonomsko, družbeno in ekološko stabilnost, pa tudi demokracijo. »Na kratko,« so napisali superbogati podpisniki iz sedemnajstih držav, »v akcijo moramo zdaj. Zdaj je čas za spoprijemanje z ekstremnim bogastvom, zdaj je čas to obdavčenje ultrabogatih.« Med njimi sta že leta znani iskreni superbogati aktivistki za obdavčenje premoženja najbogatejših, dedinji imperija Disney Abigal Disney, in bančnega imperija družine Rockefeller Valeria Rockefeller. Med podpisniki manjkajo najbogatejši supermilijarderji, kot so Musk, Besos in Gates. Med podpisniki prevladujejo tako imenovani »domoljubni milijonarji«, ki v imenu obrambe demokracije zahtevajo bolj pošteno družbo in ekonomijo. »To je problem, katerega reševanje ne moremo prepustiti našim otrokom.« Slaba vest ali strah pred prihodnostjo?
Pet desetletij bogatenja na vrhu
Zgodovina zadnjih petih desetletij je zgodba o bogatenju samo tistih na vrhu. V zadnjih nekaj letih še posebej. Rešitev je očitna: dodatno obdavčenje enega samega odstotka superbogatih, ki so od začetka covidne pandemije do zdaj pohopsali dve tretjini novega bogastva. Britanska dobrodelna organizacija Oxfam, ki si že desetletja prizadeva za zmanjšanje revščine in enakopravnejši svet, ugotavlja, da je en odstotek bogatih po letu 2021 nagrabil 24.000 milijard evrov novega bogastva. To je 63 odstotkov novega bogastva. Preostalih 27 odstotkov novega bogastva si je razdelilo 99 odstotkov Zemljanov. Oxfam ugotavlja, da se je prvič v zadnjih 25 letih poleg ekstremnega bogastva povečala tudi ekstremna revščina. V Britaniji imajo samo štirje najbogatejši ljudje več bogastva kot dvajset milijonov Otočanov skupaj. Najbogatejših 250 družin je imelo lani skupaj pod palcem 693 milijard funtov, kar je bilo 41 milijard več kot leto prej. Med superbogatimi sta tudi konservativni premier Rishi Sunak in njegova žena Akshato Murpy, ki imata skupaj pod palcem (veliko večji delež je njen delež, saj je hčerka indijskega multimilijarderja z veliko dividendami in delnicami njegovega poslovnega imperija) 653 milijonov evrov.
Sunak noče niti slišati za davek na bogastvo, njegov finančni minister pa napoveduje celo znižanje osnovnih davkov. Posebno zato, ker se letos obetajo volitve. Celo vodja laburistične opozicije Keir Starmer, v katerem mnogi vidijo bodočega premierja, je menda proti davku na bogastvo. Vodilni otoški politiki imajo davek na bogastvo za nekaj nebritanskega, nekaj, kar ni v skladu z britanskimi tradicijami. Ena od najstarejših »tradicij« je stoično prenašanje bogatenje bogatih. V zadnjih nekaj desetletjih se je nekoliko spremenila: bogati še bolj in hitreje bogatijo, drugi pa to vse manj stoično prenašajo.
