Zaradi demografskih gibanj, gospodarske rasti, bistveno manjših generacij, ki prihajajo na trg dela, v primerjavi s tistimi, ki odhajajo z njega, je potreba po kadru iz tujine vsako leto večja. To potrjujejo tudi na Zavodu RS za zaposlovanje, kjer zaradi strukturnih neskladij na trgu dela od leta 2021 opažajo velik porast števila vlog na področju zaposlovanja tujcev. V letu 2023 je zavod izdal 44.680 delovnih dovoljenj in soglasij. Največ tujcev prihaja iz Bosne in Hercegovine (BiH). Ob tem Tilen Prah, prokurist kadrovskega podjetja Kariera, ocenjuje, da tako imenovani balkanski bazen letno nudi 150.000 mladih. In ankete kažejo, da se jih je v tujino pripravljena preseliti vsaj polovica. To pomeni, da ta kadrovski bazen ne bo nikdar zares prazen in da bo v Sloveniji vedno predstavljal večinski del tujih delavcev. A tukaj se zgodba ne konča.
Najbolj aktualni med Azijci so Filipinci
Vse več je namreč tudi tujcev iz Indije, Pakistana, Nepala, Bangladeša, Egipta, Filipinov. Prah pojasnjuje, da so državljani teh čezmorskih držav zaradi oddaljenosti, jezikovnih ovir, kulturnih razlik težje zaposljivi, delodajalca v času rekrutacijskega in zaposlitvenega postopka stroškovno bolj obremenijo, prav tako pomenijo bistveno večje breme pri uvajanju na delovno mesto in v bivanjsko okolje. »Zato bodo za večino delodajalcev in primarni kadrovski bazen vedno pomenili bolj rešitev v sili.« Hkrati kadri iz teh držav v povprečju pri selitvi naredijo tisoče kilometrov in jim je zaradi standarda Slovenija velikokrat samo odskočna deska proti Zahodu. Po nekaj sto kilometrih dodatne poti lahko dobijo še boljše plačilo, boljše delovne pogoje in večji nabor različnih delovnih mest. Podjetje Workforce že od leta 2017 išče kandidate za delo v Sloveniji, v širši regiji pa ima drugačne izkušnje. Boštjan Grobler iz Workforce: »Ker so deficitarni praktično že vsi kadri, nekaterih pa v tej regiji več ni na pretek, smo iskanje kadra razširili na oddaljene azijske države. Izvedli smo že več projektov zaposlovanja kadra iz Nepala, tudi Indije, trenutno pa so najbolj aktualna država Filipini.« V teh državah so vzpostavili zelo temeljit in dobro organiziran selekcijski proces. To se je pokazalo pri kadru, ki se lahko v Sloveniji zelo kvalitetno in hitro vključi v najrazličnejše delovne procese. »Naši naročniki so s pristopom do dela, učljivostjo, znanjem, predvsem pa pripravljenostjo delati zelo zadovoljni.« Ob tem Sabina Velić, koordinatorica mednarodne mobilnosti v Manpower Slovenija, dodaja, da so v primerjavi z zaposlitvijo kandidata iz regije (denimo iz BiH) stroški za zaposlitev delavca s Filipinov ali iz kakšne druge azijske države bistveno višji. »Področje zaposlovanja Filipincev je na Filipinih temeljito regulirano. Slovenski delodajalci se bodo morali registrirati na filipinskem ministrstvu za čezmorsko delo. Izpolnjevati bodo morali pogoje, kot je zagotovitev delavčeve nastanitve, plačilo dveh letalskih kart in drugo. Po drugi strani so tudi delavci, ki prihajajo s Filipinov, v posebni pogodbi, ki jo podpišejo z ministrstvom za čezmorsko delo, obvezani spoštovati določila slovenske pogodbe o zaposlitvi. Znani so po visoki stopnji delovne etike, lojalnosti, mnogi imajo izkušnje z delom v tujini in se zlahka vključujejo v nova okolja.« Slovenija naj bi do maja 2024 v Manili odprla diplomatsko-konzularno predstavništvo, kar bo olajšalo in pospešilo zaposlovanje filipinskih delavcev.
Najpomembnejši del integracije je jezik
Danijel Okilj, vodja oddelka mednarodne mobilnosti v Adeccu, pravi, da kandidati, s katerimi sodelujejo, kažejo izredno velik interes za integracijo v slovensko kulturo skozi delovni proces in tudi druge aktivnosti, ki jih opravljajo v svojem prostem času (na primer učenje slovenskega jezika, igranje različnih ekipnih športov v slovenskih ekipah, delovanje v kulturnih društvih …), kar kaže na to, da se želijo ustaliti v našem okolju. »Ugotavljamo, da je jezik najpomembnejši del integracije,« dodajajo v Adeccu. Tujci, ki se hitro naučijo slovenskega jezika, se lahko bistveno hitreje integrirajo. »Gre za izjemno angažirane in motivirane delavce, s katerimi smo tako mi kot tudi podjetja, kjer delajo, zelo zadovoljni.« Zelo hitro se priučijo delovnih nalog in hitro napredujejo, kar jim omogoča tudi učinkovito integracijo v delovno okolje. Še vedno se v Sloveniji po večini zaposlujejo tujci z območja držav bivše Jugoslavije. Predvsem so to državljani BiH, Srbije in Makedonije. »Seveda počasi prihaja tudi do uvoza delovne sile iz Azije (predvsem Indije), vendar so trenutno te številke dosti nižje.« Pri migracijah je treba upoštevati kulturno integracijo. Manjša, bolj občutljiva okolja so tradicionalno bolj zaprta in nenagnjena k sprejemanju drugačnosti, zato so delavci/migranti iz drugih kulturnih okolij lažje sprejeti v večjih urbanih središčih, kjer poprimejo predvsem za dela v logistiki, dostavi, gostinstvu in turizmu.
