Rusko obrambno ministrstvo trdi, da so v Harkivu v torek zvečer izvedli napad na večjo skupino tujih plačancev, »večinoma Francozov«, med katerimi naj bi bilo 20 mrtvih in 60 ranjenih. Zaradi tega so na pogovor poklicali francoskega veleposlanika. Mestne oblasti pa so sporočile, da sta izstrelka zemlja–zrak S-300 v mestu ranila 17 civilistov. Tudi na francoskem zunanjem ministrstvu so zanikali trditve iz Moskve: »Francija nima plačancev ne v Ukrajini ne drugje. Gre za nove laži Rusije.«
Tik pred napadom v Harkivu je francoski predsednik Emmanuel Macron sporočil, da bo Francija Ukrajini poslala 40 izstrelkov dolgega dosega scalp in da bo z njo med njegovim obiskom Kijeva februarja podpisala varnostni sporazum. Ravno pred enim tednom ga je z Ukrajino podpisala Velika Britanija. Takšen sporazum pomeni tesnejše sodelovanje pri dobavah orožja in streliva pa tudi glede obveščevalne dejavnosti. Menda si Rusija februarja 2022 ne bi upala napasti Ukrajine, če bi imel Kijev podpisane varnostne sporazume z zahodnimi državami. Nima pa tak sporazum takšne teže kot 5. člen ustanovne pogodbe Nata, po katerem je napad na eno članico napad na vse. Pomeni pa približevanje članstvu v Natu in podpis s Francijo bi bil za Ukrajino zelo pomemben.
Malo granat je velik problem
Pariz in Kijev naj bi se že strinjala glede končnega besedila in tu ne bi smelo biti težav. So se pa pojavila razna ugibanja, potem ko je ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov v sredo v zadnjem trenutku odpovedal obisk v Franciji, kjer je nameraval včeraj s fizično prisotnostjo ob francoskem zunanjem ministru Sébastienu Lecornuju sodelovati na videokonferenci »koalicije za artilerijo«, za katero je dal pobudo Pariz.
Na tej videokonferenci je Lecornu govoril o pospešeni proizvodnji topov caesar, ki veljajo za ene najboljših na svetu. Letos jih bo 72 namenjenih Ukrajini, ki jih že ima 49 (19 jih je dala Danska). Eden stane štiri milijone evrov. Dvanajst jih namerava financirati Francija, k nakupu preostalih 60 pa je Lecornu pozval zaveznike. V tem smislu naj bi delovala koalicija za artilerijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je po telefonu zahvalil Macronu za pospešeno proizvodnjo topov caesar in za pobudo.
Umerov pa je na videokonferenci dejal, da je velik problem za Ukrajino pomanjkanje streliva. Lecornu je sicer zatrdil, da je Francija za trikrat povečala proizvodnjo streliva, predvsem topovskih granat. A to ni dovolj. Predsednik senatne komisije za zunanjo politiko Cédric Perrin namreč pravi, da Ukrajinci izstrelijo od 5000 do 8000 topovskih granat na dan, Rusi od 10.000 do 15.000, Francija pa na leto proizvede komaj 20.000 granat, ki jih torej Ukrajina porabi v »treh ali štirih dneh«. Cilj EU je milijon granat na leto za Ukrajino, a v zadnjem letu jih je od EU dobila le 300.000. »Zdaj je treba ukrepati, zdaj Ukrajina potrebuje našo pomoč!« je vzkliknil Perrin.
O obljubah in dejanski pomoči
Po podatkih inštituta Kiel je Francija šele na 12. mestu po pomoči Ukrajini. Medtem ko je Nemčija doslej za napadeno državo namenila več kot 17 milijard evrov in Velika Britanija 6,6 milijarde, je Francija prispevala 540 milijonov evrov. Celo Poljska in Danska sta dali več. Obrambni minister Lecornu je za Radio Inter dejal: »Podatki iz Kiela niso verodostojni. Razvrstitev držav je napačna, saj se opira na obljube, ne pa na dejanske pošiljke. Vse, kar je Francija obljubila, je tudi poslala.« In Francija naj bi poslala samo najboljše in najmodernejše, brezhibno orožje, kar ne velja za druge države. Poleg tega naj bi Francija veliko streliva poslala na skrivaj, česar naj v Kielu ne bi upoštevali.
