Na kapitalskih trgih je mrzlico povzročila umetna inteligenca, ki je celotno preteklo leto predstavljala primarni razlog za rast tehnoloških delnic. Lani so imele največje donose delnice »magnificent 7«, med katere štejemo visokotehnološka podjetja Apple, Microsoft, Google, Meto, Nvidio, Amazon in Teslo. Na izjemno donosnost je prav tako vplivalo delo centralnih bankirjev, ki jim je uspelo omejiti rast inflacije, nato pa so jo začeli uspešno zniževati proti ciljnima dvema odstotkoma. Ameriška centralna banka je temeljno obrestno mero dvignila na raven 5,25 odstotka oziroma 5,50 odstotka, ki je nismo videli vse od leta 2001. Temu je sledila ECB, ki je temeljno obrestno mero dvignila na 4,50 odstotka. Višjim stopnjam zadolževanja so se tako ameriška kot tudi evropska podjetja dobro prilagodila in tako preprečila ohladitev gospodarstva.
Izjemnim donosom ameriškega indeksa S&P 500 v lanskem letu gre v prid tudi zgodovinsko povprečje, saj je od leta 1928 pa vse do danes prav tretje leto predsedovanja v Beli hiši najbolj donosno. Donos v zadnjem letu predsedovanja v povprečju od leta 1928 znaša 5,5 odstotka, poletje pa velja za najbolj donosno obdobje. Končni rezultat volitev v Belo hišo v povprečju pomeni bikovski trend, ki bo odvisen predvsem od dejanj centralnih bankirjev.
Kapitalski trgi v letu 2024 kot primarno gonilo rasti vidijo zniževanje temeljnih obrestnih mer, sekundarno gonilo pa bodo nedvomno volitve. Leto 2024 lahko opišemo kot volilno leto, saj se bo več kot 49 odstotkov svetovne populacije v 64 državah in Evropski uniji odpravilo na volišča. Najbolj odmevne volitve bodo nedvomno v ZDA in v Evropski uniji, Veliki Britaniji, Rusiji in Indiji. Kljub makroekonomskim pritiskom in volilnemu letu indeks VIX, ki meri pričakovano nihajnost ameriškega trga, ostaja na relativno nizki ravni, okoli 13,50, kar odraža relativno mirne napovedi svetovnega finančnega trga.
