»Priča smo začetkom desetletja razkola, ko bo milijarde ljudi doživljalo gospodarske pretrese zaradi pandemij, inflacije in vojn, medtem ko bo premoženje milijarderjev naraščalo. Ta neenakost ni naključje; razred milijarderjev skrbi, da jim korporacije zagotavljajo več bogastva na račun vseh drugih,« je pojasnil začasni izvršni direktor Oxfam International Amitabh Behar.

Bogastvo petih najpremožnejših Zemljanov se je namreč s 405 milijard dolarjev, kolikor je znašalo leta 2020, v dveh letih povečalo na 869 milijard dolarjev, je navedeno v poročilu o neenakosti po svetu, ki ga organizacija tradicionalno objavi tik pred odprtjem letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu. Ob tem je od leta 2020 skoraj pet milijard ljudi po svetu postalo revnejših. 148 največjih korporacij je ustvarilo 1,8 bilijona dolarjev dobička, kar je 52 odstotkov več od triletnega povprečja. Ogromna izplačila so se izplačala bogatim delničarjem, medtem ko se je več sto milijonom zmanjšalo realno plačilo. 

Kljub številnim krizam so milijaderji danes v primerjavi z letom 2020 za 3,3 milijarde dolarjev bogatejši. »Korporativna moč se uporablja za spodbujanje neenakosti: s pritiski na delavce in bogatenjem bogatih delničarjev, izogibanjem davkom in privatizacijo države,« so zapisali pri Oxfamu. Korporacije so obtožili spodbujanja neenakosti z dolgotrajno in zelo učinkovito vojno proti obdavčitvi. Po njihovi oceni so države predale oblast monopolom, posledično pa korporacije vse lažje vplivajo na plače ljudi, cene hrane in dostop do zdravil. »Po vsem svetu si člani zasebnega sektorja neusmiljeno prizadevajo za nižje obremenitve, več vrzeli, manj preglednosti in druge ukrepe, katerih cilj je podjetjem omogočiti, da prispevajo čim manj v javno blagajno,« so opozorili.

Davki od dohodkov pravnih oseb so se v državah, ki so članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), znižali z 48 odstotkov leta 1980 na 23,1 odstotka v letu 2022, so še ugotovili. Da bi odpravili neravnovesje, je organizacija pozvala k uvedbi davka na premoženje multimilijonarjev in milijarderjev, ki bi po njihovi oceni lahko letno prinesel 1800 milijard dolarjev. 

Korporacije in monopoli so stroj za ustvarjanje neenakosti

»Neobvladljiva moč korporacij in monopolov je stroj za ustvarjanje neenakosti: s stiskanjem delavcev, izogibanjem davkom, privatizacijo države in spodbujanjem podnebnega zloma korporacije svojim ultra bogatim lastnikom prelivajo neskončno bogastvo. Vendar pa tudi prelivajo moč in spodkopavajo naše demokracije in pravice. Nobena korporacija ali posameznik ne bi smel imeti tolikšne moči nad našimi gospodarstvi in našimi življenji – da bo jasno, nihče ne bi smel imeti milijarde dolarjev.« 

Poročilo Oxfama med drugim prikazuje, kako je »vojna proti obdavčitvi« korporacij v zadnjih desetletjih povzročila padec efektivne davčne stopnje za približno tretjino, medtem ko so korporacije neusmiljeno privatizirale javni sektor. 

»Poznamo zgodovino. Javna moč lahko zajezi bežno korporativno moč in neenakost – trg oblikuje tako, da postane pravičnejši in brez nadzora milijarderjev. Vlade morajo posredovati, da razbijejo monopole, opolnomočijo delavce, obdavčijo te ogromne dobičke podjetij in, kar je bistveno, vlagajo v novo dobo javnih dobrin in storitev,« je dejal Behar.

Kar povprečni delavec zasluži v celotni karieri, Bezos zasluži v nekaj manj kot 13 minutah

Med pet najbogatejših ljudi na svetu sodijo Elon Musk, Bernard Arnault, Jeff Bezos, Larry Ellison in Mark Zuckerberg. Po podatkih raziskovalne družbe Wealth X se je njihovo skupno premoženje povečalo za 114 odstotkov. Skupno premoženje najrevnejše 4,77 milijarde ljudi, ki predstavljajo 60 odsotkov svetovnega prebivalstva, pa se je realno zmanjšalo za 0,2 odstotka.

Nedavno je revija Fortune objavila podatke, da je ustanovitelj Amazon.com Jeff Bezos, sicer ključna osebnost sodobnega podjetništva, povečal svoje neto premoženje na 159,1 milijarde evrov. Bezos tako zasluži ekvivalent mediane življenjskega zaslužka običajnega ameriškega delavca zgolj v približno 12,76 minutah. Ali rečeno drugače: kar povprečni delavec zasluži v celotni karieri, Bezos zasluži v nekaj manj kot 13 minutah.  

OXfam neenakost premoženje Monopolistične prakse obdavčitve