»Čakamo na končni obračun, vendar mislim, da bo izplen lanskega poslovnega leta 6,5 milijona evrov prihodkov, v letu 2022 smo jih imeli malo manj kot 5 milijonov,« pove lastnik in direktor družinskega podjetja Klančar žerjavi Andrej Klančar. »Trenutne razmere so naklonjene gradbeništvu. Od korone naprej imamo konstantno delo, tudi korona nas ni ustavila, kvečjemu še pospešila. To je en dejavnik uspešnosti poslovanja, drugi pa je, da poskušamo stvari delati bolje na vseh področjih in zato dobivamo posle tudi zunaj Slovenije.« V primerjavi s celotnim poslovanjem ali drugimi uspešnimi slovenskimi podjetji, ki imajo veliko izvoza, je poslov v tujini razmeroma malo. Za lansko leto je to med 25 in 30 odstotkov prihodkov. Se pa podjetju s širjenjem poslovanja v sosednji Italijo in Hrvaško obeta v prihodnje več prihodkov iz tega naslova.
Povečali število žerjavov
Podjetje oskrbuje gradbena in inženirska podjetja na velikih projektih s celovitimi rešitvami in opremo, ki jo potrebujejo pri svojem delu. V zakup in najem dajejo gradbene stroje, na prvem mestu žerjave, katerih število so v dveh letih povečali z 90 na 120. Izposojajo tudi gradbene odre in zabojnike za skladiščenje, ki lahko služijo kot mobilne pisarne na gradbiščih. V zadnjem času so naredili preboj z gradbenimi dvigali; gre za tako imenovana stebrna dvigala za prevoz delavcev na objekte. V Evropi jih je veliko, v Sloveniji pa bolj malo, zato Klančar žerjavi z okoli dvajsetimi tovrstnimi košarami zapolnjuje tovrstno praznino na trgu. Podjetje vsako leto usmerja sredstva v razvoj in optimizacijo procesov, vlagajo tudi v digitalizacijo in celovito digitalno poslovanje, ki je trenutno njihov največji in najdražji projekt, s katerim si bodo olajšali delovne procese. Za investicije bodo letos namenili okoli 1,5 milijona evrov, kar je nekoliko več kot lani.
Klančar žerjavi so na slovenskem trgu že dobro znani, njihove žerjave in opremo pa so uporabili na številnih gradbiščih javnih in zasebnih objektov. Med referencami so na primer gradnja trgovskega centra in garažne hiše Supernova Rudnik, streha nad avditorijem ljubljanskih Križank, gradnja bazena Ilirija in zaključna dela v nakupovalnem centru Aleja v Ljubljani, obnova ljubljanskega centra Rog in projekti v sklopu gradnje drugega železniškega tira Divača-Koper. Podjetje se v tujini spogleduje predvsem s hrvaškim in italijanskim trgom. Na Hrvaškem so lani jeseni odprli svojo podružnico, prek katere bodo še bolj napadli hrvaški trg. Italijanskega imajo tako ali tako v bližini, saj je sedež podjetja v Križu pri Sežani le nekaj kilometrov od meje, poleg tega je njihova prednost, da govorijo italijansko. Potenciala je v zamejstvu, v regiji Furlanija - Julijska krajina, še veliko in ga nameravajo v Italiji zaradi vzpona gradbeništva po daljšem zastoju zaradi krize tudi izkoristiti.
Zanima jih dolgoročno sodelovanje
Kot pravi Andrej Klančar, so začeli izbirati partnerje in ne delajo več z vsakim podjetjem. »Zanima nas dolgoročno sodelovanje, zato je za nas pomembno, da imajo vsaj približno enake vrednote kot mi. V Sloveniji se šele začenja, kar je v tujini že stalna praksa, in po čemer se zgledujemo. Marsikatero podjetje ima namreč samo nekaj močnih strank, ki jim preskrbuje logistiko na gradbiščih oziroma žerjave. Pri nas se pozna, da smo majhen trg in da je bila kriza okoli leta 2008 tako močna, da so podjetja, potrebovala praktično vsak posel in tudi negotovost je bila velika, ali se bo sploh gradilo. Zdaj pa vidimo, da se gradbeništvo razvija, da so nastala dobra podjetja, in dolgoročno je najbolje imeti partnerje, na katere se lahko zaneseš.« Klančar poudarja, da ima partnerstvo ključno vlogo pri uspešni izvedbi projektov. Poleg vzpostavitve dolgoročnih odnosov in skladnosti vrednot prinaša številne druge prednosti. Specializirano znanje, hitrejše reševanje izzivov, optimizacija procesov, deljenje finančnega tveganja in trajnostni razvoj so ključni faktorji, ki prispevajo k celoviti in uspešni izvedbi gradbenih projektov.
Na vprašanje, kaj je njihova konkurenčna prednost, Andrej Klančar odgovarja, da je to ekipa, na katero stavijo vse. V drugih državah se ta kader stara, ker ne vlagajo v šolanje in mladih v elektromehaničnih poklicih praktično ni. Njim pa uspe dobiti mlade kadre, ki jih mentorirajo in usposobijo za delo na terenu, na višini, z elektriko, mehaniko in logistiko. Število zaposlenih so s 26 povečali na 40, vizija podjetja pa je, da bi imeli do konca leta 2027, če bo trg to dovoljeval, že med 80 in 110 zaposlenih. Vlaganje v zaposlene, modernizacija podjetja na vseh področjih, kakovost in nadpovprečnost so glavni cilji, ki jih Klančar žerjavi zasledujejo v naslednjih letih. Želijo vračati tudi okolju, v katerem je podjetje zraslo, pri čemer se v svoji panogi zgledujejo po vrednotah trboveljskega Dewesofta. »Razmišljamo in delamo tako, da bo podjetje čez 60 let še vedno živo in ne samo to, ampak da bo raslo, se razvijalo in puščalo pečat,« doda Klančar.
