Prejšnji teden, pa tudi čez vikend, je na ljubljanski obvoznici in avtocesti nastalo več zastojev zaradi delovnih zapor, v katerih pa nekateri vozniki niso upoštevali prometnih pravil. »Vozili so bodisi po reševalnem pasu, ki so ga vozniki ustvarili za prost prehod intervencijskih vozil, ali pa vozili po odstavnem pasu in tako ogrožali varnost cestnega prometa,« so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Za prekrška je predpisana denarna kazen – za vožnjo po reševalnem pasu 200, za vožnjo po odstavnem pa 300 evrov.

Reševanje življenj

Vzpostavitev reševalnega pasu ob zgostitvi prometa na naših avtocestah je predpisana z zakonom, obenem pa tudi rešuje življenja, saj se le tako lahko gasilci, policisti, reševalci pravočasno prebijejo do morebitnih ponesrečenih in jim nemudoma pomagajo. »Neodgovorna vožnja po reševalnem ali odstavnem pasu je nevarna. S tem ogrožamo tako druge kot sebe. Onemogočamo vzpostavitev reševalnega pasu in s svojim ravnanjem (vključevanjem nazaj na vozni pas ali zasedamo reševalni pas) še dodatno zmanjšamo pretočnost prometa ter povečujemo možnost za nastanek prometnih nesreč. V kolikor je do nesreče prišlo, z vožnjo po reševalnem pasu onemogočamo hitro posredovanje reševalnih ekip,« opozarjajo na policiji.

Preberite še kolumno Aljaža Potočnika - Izbranci

Policija voznike poziva, naj bodo ob zastojih strpni, naj vzpostavijo reševalni pas, dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil, tik pred oviro, ko je zaprt eden od pasov, pa je treba vzpostaviti »sistem zadrge«, ki omogoča izmenično vključevanje vozil. Ob primerni hitrosti in primerni varnostni razdalji, seveda. »S tem poskrbimo za varnost in prispevamo, da se bo kolona vozil hitreje zmanjša in bo promet potekal bistveno bolj tekoče,« še dodajajo v PU Ljubljana.

Vse večje zavedanje, a brez prekrškov ne gre

Več kot deset let je že od tega, ko je po spletu zaokrožil posnetek, kako so se logaški gasilci prebijali do nesreče na avtocesti. Dva gasilca sta v »polni bojni opremi« v najhujši vročini pred gasilskim avtom tekla poltretji kilometer in opozarjala voznike, naj se vendarle umaknejo. Eden od njiju je bil reševalec in prostovoljni gasilec Anže Albreht, ustanovitelj in prvi obraz Zavoda Reševalni pas, v katerem opozarjajo na pomen ustvarjanja reševalnega pasu. Zavednje njegovega pomena je v vseh teh letih izjemno naraslo, a se še vedno najdejo vozniki, ki pas izkoriščajo za vožnjo po njem. »Povečini gre za lastnike avtov višjega cenovnega razreda. In večkrat za tujce iz Italije, Romunije, Bolgarije kot za domačine,« je Anže Albreht junija letos pojasnil v intervjuju za Dnevnik.