Medtem ko je jez ostal praktično nepoškodovan, je silna moč vode izbrisala z zemljevida vas Longarone in nekaj okoliških vasic. Longarone so pozneje znova pozidali, tudi jez nad naseljem še stoji, le prej sedem kilometrov dolgega in 400 metrov širokega jezera ni več. Gradnjo hidroelektrarne Vajont, imenovane po rečici, ki se pri Longaroneju izliva v Piavo, so načrtovali že pred drugo svetovno vojno, graditi pa so jo deloma po prvotnih načrtih začeli leta 1957. Investitor, koncern SADE, je pravočasno prejel opozorila treh različnih neodvisnih strokovnjakov, naj za gradnjo hidroelektrarne raje izbere drugo lokacijo. Eden od strokovnjakov, ki je nasprotoval gradnji, je bil tudi član strokovnega telesa, ki naj bi izdalo soglasje za realizacijo projekta gradnje HE, a so ga zamenjali. Že med gradnjo jezu ter med polnjenjem umetnega jezera se je sprožilo nekaj večjih plazov. O resni nevarnosti za prebivalce nad jezom in pod njim je pisala tudi novinarka in publicistka Tina Merlin, ki je sprožila pravo kampanjo proti gradnji, a je družba SADE proti njej vložila tožbo zaradi širjenja lažnih vesti in vznemirjanja javnosti. Nekaj let po katastrofi je eden od glavnih inženirjev podjetja SADE, ki ni mogel več živeti z bremenom krivde za številne mrtve, naredil samomor, dva pa sta bila leta 1971 obsojena na zaporni kazni. Pri prepoznavanju trupel v dneh po katastrofi je sodelovala tudi ekipa strokovnjakov ljubljanskega inštituta za sodno medicino z dr. Janezom Milčinskim na čelu.
Zadnje domneve: 2200 človeških žrtev
Preteklo noč okoli 23. ure so je dogodila v turističnem centru Longarone in na bližnjem področju ob reki Piavi v pokrajini Belluno in Videm strahovita nesreča, ki je terjala nad 2000 človeških žrtev in je popolnoma porušila več vasi.
Nesreča se je dogodila, ko je v umetno jezero Vaiont pridrvel ogromen plaz zemlje in skalovja z bližnjega hriba Toc. Jezero drži približno 138 milijonov kubičnih metrov vode. V trenutku nesreče je bila voda 20 metrov pod varnostnim robom. Ogromna masa skalovja in zemlje je nenadoma dvignila gladino jezera in povzročila ogromen val, visok okoli 100 metrov, ki se je razlil z vso silo čez jez. Ogromni valovi, ki so nastali v jezeru, so butali ob nasprotne bregove ter se nato drug za drugim razlivali čez jez. Voda je z veliko silovitostjo pridrvela v dolino ter je uničila vse, kar je bilo na njeni poti. Silovitost prvega vala je bila tolikšna, da je zajel tudi bližnjo vas Casso, ki leži više od jezu. Voda je popolnoma poplavila in porušila hiše v nižjih predelih. (…)
Skoraj do tal je porušil vas Longarone ter bližje zaselke in je ob povratku odplavil, kar je bil prej uničil skoraj v širini štirih kilometrov in globini 300 metrov. Voda je poplavila naselja Faè, Malcolm, Villanova, Rivalta, Codissago in Castellavazo. (…)
Ljudje, ki jih je prebudilo bobnenje, so planili na prosto, toda malokdo se je lahko rešil. Večina prebivalcev nižjega dela Longarone je zgubila življenje pod ruševinami ali pa je utonila. (…) Isto se je dogodilo v krajih Pirago, Malcolm, Villanova, Rivalta in Faè. Tudi v teh krajih so še redke hiše pokonci; vse ostale je voda porušila in ljudi odnesla. (…)
Žrtev niti ne štejejo več, temveč žive, ki so se rešili. Reka Piave naplavlja na desetine in desetine mrličev, ki jih nato odvažajo na pokopališča, kjer jih skušajo identificirati. (…)
Primorski dnevnik, 11. oktobra 1963
Župan je umrl med hokejsko tekmo za žrtve pri Vaiontu
TORONTO, 20. – Župan iz Toronta je umrl za srčno kapjo, ko je kot vratar igral na hokejski tekmi, katere izkupiček je bil namenjen za žrtve nesreče pri Vaiontu. Župan, 48-letni Donald Summerville, se je zgrudil nezavesten v gneči pred svojimi vrati. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je kmalu nato umrl. Tekmovali sta moštvi občinskega sveta in časnikarjev. Summerville je bil izvoljen za župana decembra 1962.
Primorski dnevnik, 21. novembra 1963
Komemoracija žrtev katastrofe v Longaronu, Cimolaisu in Ertu
V Longaronu so proslavili obletnico katastrofe, ki se je dogodila 9. oktobra lanskega leta in terjala ogromno število žrtev. Ob tej priložnosti so se tu zbrali predstavniki vojaških in civilnih oblasti pokrajine Belluno, preživeli prebivalci tamkajšnjih krajev, člani številnih organizacij in učenci iz bližnjih vasi. Vlado je zastopal podtajnik za industrijo sen. Giorgio Oliva. (…)
Omenil je, kar je bilo do sedaj storjenega za obnovo in preiskavo, ki jo je uvedla sodna oblast, da se ugotovi morebitna odgovornost za katastrofo. (…)
Pripomnil je, da so se morda mnogi ukrepi zdeli prepočasni, toda »obnova se je začela v nesrečnem trenutku za italijansko gospodarstvo«. Vendar »je dozorela odločitev, da gre obnova v celoti na breme države«. Zatem je dejal, da gre za čast prebivalstvu Longarona, ker je terjalo pravico in ne maščevanje. Na koncu je dejal, da se vlada obvezuje, da bo dokončala veliko delo obnove. (…)
Primorski dnevnik, 10. oktobra 1964
Sodniki znižali za eno leto kazni dveh krivcev vajontske tragedije
RIM, 25. — Danes se je zaključil pred kasacijskim sodiščem dolgi proces zaradi strahovite žaloigre, ki je prizadela v oktobru l. 1963 kraje Longarone, Erto in Casso, ko je z gore Toc strmoglavil v jez nad Longaronejem velik zemeljski usad ter povzročil strahovit val, v katerem je izgubilo življenje skoraj 2.000 ljudi. (…)
Kasacijski sodniki so spremenili razsodbo drugostopnega sodišča le v tem smislu, da so glede inženirjev Biadeneja in Sensidoneja združili obtožbi usada in poplave v en sam prekršek ter so s tem v zvezi znižali obema kazen za eno leto. Inž. Biadene je tako obsojen na 5 let zapora (od teh tri leta pomiloščenih), inž. Sensidoni pa na tri leta in 8 mesecev zapora (prav tako s pomilostitvijo treh let). Kasacijski sodniki so kar na lastno pest znižali kazni, ne da bi vrnili akte drugostopnemu sodišču. (…)
Primorski dnevnik, 26. marca 1971
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
